Zadnjič mi je na rdeči luči pri semaforju nekdo potrkal na okno in bi me kmalu kap. Je hotel samo povedati, da mi pod avtom nekaj visi, kar sem pa itak že vedel, ko so mi pa še ene trije z znamenji kazali, da nekaj ni OK z mojim avtom, sem pa dr. Stibrota poklical in se dogovoril za termin. Danes sem pa tam pri njem v ordinaciji še sosedo srečal, ki ima tudi avto v popravilu, je imela prometno nesrečo. Je kar detajlno opisala nezgodo, potem je pa seveda vprašala, kaj je z mojim narobe. Ker sem namreč tako simpatetično poslušal o njenih težavah, je hotela vrniti uslugo in poslušati o mojih.
Zamahnil sem z roko: “Ma nič resnega, spodaj mi nekaj dol visi in bo Andro zadevo popravil.”
Dr. Stibro, ki je mojega Šveda že dvignil in se je ravno pripravljal, da bo legel na šestkolesno rolko in zadevo (strokovno) popravil s plastičnimi vezicami, je ob mojih besedah kar vidno poskočil. In sem takoj spoznal, da sem narobe formuliral anamnezo in da takšne priložnosti prijatelj ne bo izpustil iz rok za nič na svetu. Je spustil tisto rolko, da je glasno zaropotalo v delavnici in skoraj skočil tista dva koraka do naju, da se je soseda kar prestrašila, še bolj potem, ko je zajel sapo in se zelo glasno začel smejati: “Nikol, nikol na svetu noben živ bog ne bo popravil tistga tvojga dol k ti visi, jaz bogec še najmanj. Ma ga ni na svetu majstra, k bi teb lahko pomagal, da ti ne bi več dol viselo!” In je še malo rohnel in se smejal, da so še gostje v bližnji gostilni lahko slišali o mojem problemu, ki se ga ne da rešiti, potem je pa z normalnim glasom dodal: “Jaz ti bom samo kable za ročno zrihtal, nič drugega ni v moji moči!”
In je legel na tisto šestkolesno rolko, se zapeljal pod avto in z vezicami porihtal kable, ker sem bil pa pameten in sem najmlajšemu sinu, ki me je spremljal, pametoval, da če bo priden in se bo lepo učil in starše ubogal, bo lahko tud on nekega dne v službi ležal na poslu ko dr. Stibro ter imel desno ritnico zaradi debele denarnice v zadnjem hlačnem žepu mnogo močnejšo od leve, sem jih pa potem pri odhodu po malincah dobil. Pri odhodu je pa še mojemu najmlajšemu razložil, da tako lepo kakor meni ni nobenemu na svetu, s čimer sem se načeloma strinjal, a sem potem med vožnjo domov sinu vseeno še nekajkrat ponovil, da avtomehanik biti je pa res carsko. In morda se ga bo kaj prijelo, ko se bo odločal za študij. Doktorjev in magistrov, ki sezonsko obirajo jabolka, je itak že preveč …
