Home > Razno > Ena pesem

Ena pesem

9. septembra 2014

V nedeljo smo bili spet v Čaganki, tokrat bolj ko ne samo salo malo premehčat, Dejan je ven prišel povsem moker. Ne prvič in ne (samo) zaradi vode v jami . Zadnjič enkrat je potožil, da mora na telefon naložiti več pesmi, ker ko je ven priplezal, se je vseh 300 že obrnilo in je spet poslušal tisto, s katero je na dnu začel …

Jaz jih imam na kartici več, veliko več, je pa res, da jih predvajam v naključnem vrstnem redu in frdamano stvar malce sumim, da vrti le en majhen del viž. Se je zadnjič že gospod Grah pritoževal, da naj nekaj naredim, al jih še več naložim al pa pol zbrišem, ker da posluša ene in iste in da ga občasno kar živčnega naredijo. Sem se strinjal in ko sem kuhal kofe, on je pa nekje v ožini se matral, je pa prišla ena pesem, za katero sploh nisem vedel, da jo imam v telefonu. Še nikoli je nisem slišal pod zemljo, kjer povečini poslušam glasbo s telefona. Sem kar obstal, priznam in sploh nisem vedel, kaj naj. Ob pesmi me je kar prestavilo za ene petindvajset do trideset let nazaj in pred sabo sem skoraj v živo zagledal Vanča, s katerim sva se ob njegovi vrnitvi z nekega osemtisočaka prav nagravžno narolala in potem tisto pesem do nezavesti puščala znova in znova. Je nisem ne prej ne kasneje kaj dostikrat slišal, zdaj pa tam, v Čaganki …

Z gospodom Grahom sva potem seveda debato o tem udarila, tudi on ga je poznal in plezal z njim, le da za mano, se mi zdi. Presenečen je izračunal, da je od njegove smrti minilo že skoraj 19 let in potem malce, ampak res samo malce zagrenjeno ugotavljal, če ni morda res boljše oditi, ko si na vrhuncu, da midva bova pa zagotovo kakšnim bogim sestram v kakšnem zakotnem staračkem do nezavesti razlagala, kako sva v globoke jame hodila in na visoke gore, one bodo pa z zanimanjem poslušale, medtem ko nama bodo menjale plenice …

Mah, saj ne vem, je prišla potem druga pesem in se je razpoloženje dvignilo, plus do plenic je menda še kar nekaj let …

 

Comments are closed.