Home > Razno > Slab program

Slab program

9. novembra 2014

Če hočeta petelina gledati grozljivko … Ne, če hočeta petelina gledat nage kure, gresta pred mesnico, če hočejo pa kokoši gledat grozljivko, se pa postavijo pred pečico, v kateri švica njihova prijateljica … Če pa res nimate kaj početi, se lahko postavite pred pralni stroj in opazujete dramo, ki se dogaja v bobnu. Saj zelo veliko takšnih gledalcev pralni stroj nima, domnevam, ampak ko nabavite pralni stroj, je pa to menda kar ritual. Buljiti v boben, opazovati, kako dramatično se vrti in premetava perilo v njem in potem, ko zadeva izpljune vodo, stopiti korak bližje in opazovati vrtinec umazane vode v umivalniku, ko ta izgineva nekam v zid in naprej proti centralni čistilni napravi …

Mi je malce nerodno, ker že cel dan buljim v pralni stroj, pa čeprav nismo nabavili novega. Namreč, zadnjič se nam je pokvaril in sem poklical mojstra. Dobro, nisem ga poklical, čeprav sem nameraval, to pa zato, ker takrat, ko modeli sprejemajo naročila, jaz še spim, ko bi jih pa lahko poklical, pa že ležijo doma in grickajo kokice pred televizijo. In sem jim kar mail poslal. Na ta način še pomembnih podatkov ne moreš pozabiti, saj te obrazec ne spusti naprej, dokler ne izpolniš prav vseh okenc s serijskimi številkami, številkami artikla, tipom izdelka … Kakor koli, sem eneparkrat stopil do pralnega stroja in prepisoval številke in jih nato vnašal v obrazec, potem sem pa zadevo kar pofotkal in prepisoval potrebne podatke z zaslona.

Kup perila se je večal, jap, svinjamo, plus ata je jamar, serviserja pa od nikoder. In sem za vsak slučaj poleg maila še poklical na centralni servis. Da sem jim poslal mail, serviserja pa od nikoder. Ko sem jim povedal, da sem jim mail poslal ponoči in da serviserja pričakujem že danes, se je tetica kar malo zasmejala, skoraj tako nekako, kakor da ji je malo v hlačke ušlo. Da če se hecam, da je največja sezona in da ljudje popravljajo aparate po vsej Sloveniji kot nori in da ga k meni ne bo najmanj še tri dni. Evo, priznam, sem malo zastokal. Je slišala stok. Da kaj mi ni jasno?! Sem počasi in previdno zastokal, da na njihovi internetni strani piše, da pridejo še isti dan … In že ko sem to izrekel, sem začutil, kako mi rdečijo ušesa. Valjda, njihov Franjo zna dobiti ogromno plačo, zna lepo govoričiti, kakšni svetovni plejerji so pri Gorenju in včasih je menda znal brenkati na kitaro, absolutno pa tudi ve, kaj je dober marketing. Kupite naš pralni stroj. Če se pokvari, pridemo takoj. In če ne pridemo, lahko takoj kupite drugega, ker priti pa ne moremo, ker se kvarijo do nezavesti po vsej Sloveniji in delajo ko črnci. Celo nadure …

Kakor koli, saj nisem bil jezen, pralni stroj je bil vsaj pet ali šest let že star in štekam, da stvari crkujejo, da niso več, kot so včasih bile. Če bi zadevo naredili za vekomaj, kdo bi pa potem nove kupoval? In od česa bi serviserji živeli?! Ja, serviser je prišel tretji dan in zadevo takoj strokovno na hrbet prevrnil. Je že vedel, da so šle krtačke pri motorju. Smo jih enkrat že menjali, saj niso tako drage, par deset ojrov plus par deset ojrov obisk mojstra, a se zdrži, nov pralni stroj je dražji. Je odvijačil mimogrede, preveril krtačke in zmedeno dvignil obrvi. Krtačke so bile še dobre. Kaj to pomeni? Hm, ni vedel. Evo, takrat me je prvič zaskrbelo. Ker če mojster ne ve, bo drago, to pa že vem. Je predlagal, da pride z novim motorjem, ki ga priklopi in preveri, če potem pa dela, ampak da to pač košta in buhpumagej, ko je zadevo že pa skoraj zaprl, je pa opazil, da je ena električna žička v stikalu sneta. In da to bova pa mimgrede in ajncvajdraj. Sem mislil, da bo komplet tisto plastično zadevo z žičkami zamenjal, pa ni imel druge, zato je na žičko kar en čevelček stisnil in malo izoliral, samo potem ni šlo noter, ker je tista plastika motila in je še dve žički pocvikal in nekako po svoje zmontiral in izoliral, nato pa polovico plastičnega vtikača odcviknil, da zdaj pa bo. In, evo, priznam, če je potrebno kaj zimprovizirati, sem jaz prvi in najbolj šalabajzersko naredim, a ko sem opazoval, kaj je mojster počel v mojem pralnem stroju, sem si rekel, da takoj ko rit odnese, skočim v trgovino, kupim tisti vtikač in naredim, kakor je treba.  Je mojster vse skupaj zaprl spet in test pognal. Centrifuga je delala čudovito, sva si kar highfive udarila. V levo je zavrtelo bogovsko pri drugem testu, sva si spet pokimala, ko bi moralo zavrteti še v desno, je pa malce počilo, malce zasmrdelo in varovalko ven fliknilo. Ne v pralnem stroju, ampak tisto glavno v hiši. Sem jo zamenjal in se je zadeva spet ponovila. Sem rekel človeku, da zelo veliko rezervnih varovalk nimam več in da se mi zdi, da je nekaj narobe po moji logiki zvezal, če poka kot za stavo. Sem pa poudaril, da nisem električar. On je pa poudaril, da on pa je in da ni nič narobe zvezal, ampak da eno navitje v motorju verjetno nekaj prebija in da to je to. Da kaj čmo zdej. Da nov motor sicer ni tako drag, švoh polovico novega pralnega stroja, pa še malce dela pa to tud nanese nekaj cekinov, ampak da potem bo pa ležaj pri bobnu šel pa vezje … Da starost je pač starost. Da najboljše bi blo novga kupit. Še dobro, da ni rekel, da bi bilo najceneje! In da če bom kupil novega, mi bo dal bon za 100 evrov. Boljše kot nič, sem si rekel, samo ko je odšel, sem opazil, da ga lahko vnovčiš le pri nakupih nad 600 evrov. Jap, nima Franjo Gorenjevski zastonj tako velike plače, vam povem!

Pa ne stokam, da ne boste mislili, se pač zgodi. A ker smo se odločili, da bomo novo zadevo kupili šele v ponedeljek, da ne norimo brez veze v soboto, ko trgovine niso glih do noči odprte in bi me bilo težko iz postelje izbezati pravočasno, sem se spomnil, da me pri sestri v Domžalah čaka skoraj dober pralni stroj, ki je šel njej na živce in je kakšen mesec nazaj novega kupila, tistega sem pa prosil, naj prišpara, da ga pridem enkrat iskat, bi ga imel v garaži za jamarsko opremo prat. In me je vsakič, ko je šla iz stanovanja, spomnila, da me pri njej nekaj čaka in sem jo v hipnem razodetju rešitve kar poklical, da pridem k njej na kofe. Glih ko je bil v Sloveniji vesoljni potop in rdeči alarm! Sem imel vrhunski načrt, pri njej iz njenega stroja odvijačiti elektromotor in ga vstaviti v mojega, pa da vidim, če bo potem delalo, samo ko sem do seke prišel, je rekla, naj odpeljem vse ali pa nič, da ne more tista razbitina pri njej biti potem celo večnost, ker je vedela, da ko bom dobil, kar potrebujem, ne bom več nazaj hodil. Me pozna … Sem potem rekel, da bi vzel celega in doma razšravfal, a da ne gre v mojega Volva, pa mi je še svoj večji avto porinila, v katerega je pa šel. In me potem ene trikrat med vožnjo poklicala, naj ne šravfam motorjev, da naj kar njenega zakurblam, da dela, da njej je šel samo nekaj na živce. In sem ga zakurblal in dela in dela do nezavesti, ker se je kup umazanega perila velik nabral, jaz pa pred njem stojim in opazujem, če je kaj narobe. Slab program do nezavesti, ampak narobe pa ni nič. Ko bo, pa ne bom klical serviserja, bo šel kar na odpad, jaz pa po novega, ker Franjo mora nekako dobiti peneze za plačo …

 

Comments are closed.