Novomeški jamarski klub je skupaj s Petrom Štangljem v soboto za pohodnike od Podgrada do Ajdovske jame organiziral zanimiv dogodek. Med potjo so bili pohodniki deležni različnih predavanj o zgodovini mehovskega gradu, pa gozdovih in kraškem svetu (sem po dolgem času videl gospoda Graha delati, je moral predavati, plus še v zeleno uniformo so ga prisilili obleči se), v jami pa smo prikazali Grdinov film, Ana je zapela jazzovsko pesem, Marko na harmoniki in Ana na violini sta nekaj ljudskih zagodla, jamarji smo pa malce reševalno tehniko predstavili. In ljudi sploh ni bilo iz jame za spraviti, tako so uživali! Ko so končno odšli, smo Miha, Klemi, Krevs, Grdin in jaz še tri ure pospravljali vse skupaj, kar smo že v petek ponoči in soboto zgodaj zjutraj pripravili. Kable, štrike, platno, nosila, karbidke, agregat … Kar nekajkrat smo morali do avtov z vso robo, vsakič obteženi ko bosanski delovni konjiči. Pa tega ne omenjam zato, da bi se komu zasmilil, le danes me Grdin ni poklical, čeprav sva bila dogovorjena, da nek scenarij malo spiliva. Me je poklical šele proti večeru in zastokal, da ga je tako v hrbtu uščipnilo, da leži na tleh in se sploh ne premika. Seveda sem skočil po kofeta na Petrol in do njega, da si to v živo ogledam in čeprav sem se nasmejal do solz, ko se je kot kit na suhem malce poskusil premakniti, sem mu potem vseeno malo pomagal in jutri ga bom tudi zdravniku odpeljal, a ko je zastokal, da ga tako boli, da si verjetno niti riti ne bo mogel obrisati, ko bo potrebno, sem se kar poslovil. Preden ga je na kako pritisnilo, ker človek se lahko žrtvuje le do določene meje, vam povem! Pa fotkal tudi nisem, čeprav sem najprej imel namen in mi je celo dovolil, a je bil res tako ubog videti, da če bi še fotko objavil, bi mu kmalu Rdeč križ na vrata potrkal …