Home > Razno > Pa je šel

Pa je šel

21. decembra 2014

V teh predprazničnih časih vsak po svojih najboljših močeh zabava ljudi, ki so najbolj potrebni zabave. Kar nekaj jamarjev se je recimo v različnih slovenskih mestih preoblečenih v Božičke sputilo po vrveh različnih pediatričnih bolnišnic in razveselilo bolne otroke. Pustimo ob strani, da so malim bolnikom iz žepov metali bonbone in druge sladkarije, kar verjetno ne gre najbolj skupaj z zdravili, a kaj bi cepidlačili, predpraznični čas je in včasih je dobro zamižati na eno oko. V Novem mestu tega nismo storili, najbolj verjetno zato, ker je naša jamarska oprema usrana do boga, sem pa zato kar sam poskrbel za zabavo. Sem danes, ko je bilo takšno lepo sončno vreme in sem kofetkal na vrtu, pomislil, da bi malo pozabaval svoje otroke. Saj veste, vse se začne s prvim korakom, najprej svoje, šele potem tuje in bolne in ostale … In sem napravil tisti prvi korak, skočil v kabinet po majhen kvadrokopterček, ki sem se ga v zadnjih tednih naučil mojstrsko pilotirati ter svoje otroke pozval na balkon. Najprej zato, da jih malo spred računalnika na svež sončen zrak spravim, malo pa tudi zato, da jim pokažem, kakšen akrobatski pilot sem že postal. Da jih v teh predprazničnih časih malo odobrovoljim takorekoč. Sem vzel daljinski upravljalec, dodal plin, zadevico dvignil do otroškega balkona, dodal še malo plina, napravil tri različne lupinge, otroci so bili veseli. In zagotovo tudi ponosni na ateta pilota, ampak potem ko se je zadevica dvignila že nad hišo, jo je tam zajel malce močnejši vetrc in jo odpihnil proti sosedom, ki so tudi kofetkali na vrtu in so se še oni malce zabavali, sem zato še en ali dva lupinga napravil, a veter v višinah je zadevo še bolj zagrabil in jo začel oddaljevati od mene. Nimam blage veze, kako daleč daljinec nese, a naj sem se še tako trudil frdamano zadevo vrniti proti meni, ni šlo. Tisti štirje propelerčki in švohcen motorček vetru očitno niso bili kos. Ker ima kvadrokopterček štiri lučke, smo ga lahko opazovali še zelo dolgo, vmes sem se pa nehal truditi kitajsko zadevico priklicati domov in sem samo še zračne vragolije izvajal, visoko nad drevesi in strehami hiš. Sem si mislil, ko kakšen kamikaze, če že ne bo preživel, naj bo pa vsaj atraktivno. Pa je veter še malo zapihljal in potegnil po dolini in zadevico še malce bolj oddaljil od mene, zato sem še zadnjič dodal plin, da če že gre, naj gre s stilom in polnim gasom, nato sem pa malce širšo sliko pogledal in zgrožen ugotovil, da letim že čisto blizu porodnišnice. Ho, ho, ho! A preden sem ga pritisnil ob neko okno, sem kar ugasnil daljinca in odskakljal v hišo. Mi je še en kofe zapasal pa tud tako toplo nenadoma ni bilo več zunaj …

abossu

Comments are closed.