Home > Razno > Še uporabno

Še uporabno

22. januarja 2015

Enkrat pred leti sem nekaj prijatelju pri novi hiši pomagal. Sem prišel šele potem, ko je povedal, da bova samo nekaj finomehanično, da za težka dela je najel par Romov. In smo potem delali vsak svoje, midva sva se pravzaprav bolj po riti praskala v senčki in opazovala garače. Saj so bili pridni, to že moram priznati, firbčni pa tudi kot le kaj! Pa itak so vse o vsem vedeli, so še večji opravljivci ko vaške čenče. Jah, čas imajo. So vedeli, da se je prijatelj s soprogo skregal in za nekaj časa odselil, nato pa spet nazaj prišel in ko smo eno pavzo ob pivih potem skupaj udarili, je prijatelju eden od Romov povsem resno nekaj predlagal. A veš, kako rečejo, če otroci niso pridni, da jih bodo Ciganom dali, ga je vprašal. Prijatelj je pokimal. Pa saj isto velja tudi za ženo, ne, če ni pridna, ji rečeš, da jo boš dal Ciganom, ne? Je prijatelj spet pokimal. No, ko tvoja žena spet ne bo pridna, ji ne rečt, da jo boš dal Ciganom, tako na splošno, reč ji, da jo boš dal Dankotu in jo pol kr men prpel. Jo bom vzel, je lušna ko sto bogov! Smo se malo smejali, jaz še najbolj, ko sem si predstavljal, kako bi bogi Danko tisto gofljavo razvajeno ženšče zelo hitro nazaj pripeljal pa še par sto mark bi verjetno dodal za dobro vago. potem se pa spet vsak svojega dela prijeli …

Zadnjič mi pa prijatelj razlaga, da se je z deklico, s katero sta se kar nekaj let za rokico se držala, razšel. Saj sem ga, tako, iz moške solidarnosti, potolažil, da je še veliko dreves v tej hosti za prave možake in da naj le v roke pljune, sekirco vzame in v akcijo skoči, le toliko naj pazi, da najino jamarsko druženje zaradi tega ne bo trpelo! Pa kaj dosti o tem potem nisem razmišljal, dokler mi na Tubi enkrat ni pokazal tisto svojo nekdanjo deklico. Ma sem se kar zaslinil po ekranu, priznam, potem sem se pa tudi malce razjezil. Da če je čist neumen ali kaj, da takšno zavrže, da takšno moraš zalivati in negovati in previdno konzumirati in kaj da si je mislil. In sem se na tistega Romanija spomnil in potem prijatelju resno zabičal, da če bo še kdaj kakšno punco stran metal, naj najprej vpraša prijatelje, če jo kateri hoče! Da ne more kar tako, ajde, pokaj kamor češ! Saj jaz sem sicer že malo star in poročen, ampak sanjati pač ni prepovedano, mar ne!? Sem se še kar razburjal in najedal, kakšen burek da je, prijatelj se je pa izvijal, kolikor se je znal in mogel, a nisem odnehal. Potem je pa končno povedal pravi razlog in sem bil res povsem zgrožen, kaj mu je packa delala in sem mu dal prav, da jo je zavrgel in ne prijateljem ponudil, da ne bi še njim takšne hudobije delala! Ga je v službo silila, si morete misliti?! Me je kar pri srcu stisnilo, da takšne še obstajajo, trdosrčne nesramnice! In v jame mu ni pustila, kristusbuhmarijanazaj! Si morete misliti?! Mi je kar za nazaj malo vroče ratalo, ko sem se še po ekranu slinil in razmišljal, da bi bogico pa jaz vzel, da ne bo šla direkt v smeti. Brrrr. Sva potem, ko sva po hosti proti jami hodila, razmišljala, da res ni dovolj, da je lepa, če je pa tako zlobna in za hip naju ni bilo strah medvedov temveč sva menda oprezala, če ne bo izza kakšnega drevesa skočila! In naju v službo silila in v jame prepovedovala! Sva se enoglasno strinjala, da je prav naredil in da edina rešitev pri takšnih je: Run, Forrest, run!

running

Comments are closed.