Standardi so včasih hecna zadeva, na enega je zadnjič opozoril Dežulović, ki je skoraj vedno zabavno branje. Vsi poznamo nesmisel, ko so v EU hoteli standardizirati dolžino in ukrivljenost kumaric, kar na koncu ni bilo sprejeto, preveč birokratsko celo za Evropo, so pa sprejeli standard za banane, ki ne smejo biti krajše od 14 cm in tanjše od 27 mm. Kar je verjetno okej, ne vem, pač še eden od nepomembnih predpisov, zaradi katerih glava boli predvsem pridelovalce, hecno pri vsem skupaj pa je, da morajo te uniformirane banane, če jih prek EU želijo prepeljati po železnici, štirikrat pretovoriti, kajti širina železniških tračnic v EU ni standarizirana. Ja, res je. Saj gre za milimetre, a to je dovolj, da vlaki iz Fancije ali Slovenije ne morejo voziti po Španiji ali Portugalski niti po Estoniji … Menda so širino tirov določili po širini konjske riti iz časa Rimljanov, ki so prvi začeli delati ceste, saj ko so prišli vlaki, so vozove, umerjene na konjsko rit (poenostavljeno, seveda) samo prestavili na tirnice …
Najlepša novoletna čestitka je prišla od Katje, je bila tudi vezana na standarde, zame bolj pomembne. Mi je zaželela ne preozke ožine ter globine, kakršne si sam želim, kar je prav tisto, kar trenutno najbolj prav pride. Zaradi pred- in ponovoletnega nažiranja se je razširila rit, ki jo bo težje spraviti v ožino, pa tudi težje nositi iz globin. Bo potrebno na začetku najprej nekaj kondicijskih podvigov opraviti, današnji, s katerim se je Jure z njihovo Lisičino “maščeval” za Čaganko, pa je bil kljub vsemu še prezgoden, sem raje gnil doma …