7 thoughts to “Bližnja in daljna prihodnost”

  3. @šini
    Brez skrbi, vem da je namen zabava. 🙂 Ampak tako kot si že sam zapisal: ne morem iz svoje kože… Poklicna deformacija. 😉 Sicer pa mislim, da nas je večina kdaj ustvarjala tam kjer ne bi bilo treba. Če ne drugega z voščenkami po steni in flomastri po sedežni garnituri… 😉

  4. Uf, Mateja, sej vem, da strokovnjaki ne morte iz svoje kože, ampak skupaj s fotko ma komentar ob njen namen samo zabavat! 😉 Jaz sem svoje enkrat, ko sem imel dober preblisk, poskušal vpeti v kakšno delo, da so se počutili tudi koristne in smo recimo belili stanovanje skupaj, ko sem na čik skočil, je bilo pa že taveliko okno v dnevni sobi popolnoma prebeljeno …

  5. Hmmm, to je pa “moja” tema, tako da se komentiranju enostavno ne da upreti… 😉

    Nekoč je Melanie Jean Juneau napisala:
    “Kids need time to be bored; that is how creativity is born.”.
    In ja, to zagotovo drži… Malemu gospodiču je bilo očitno zelo dolgčas, zato si je naredil svojo zabavo in ustvarjal. Srčno upam, da zaradi svojega ustvarjalnega navdiha ni staknil kakšne po zadnji plati. Po drugi strani pa tudi upam, da mama in oče nista bila ena izmed vse prepogostih modernih staršev, ki se jim čisto vsaka vragolija njihovega malčka zdi zabavna in navdušujoča ter povod, da se pred znanci po slovensko pohvalijo “poglej, kaj pa naš že zna”.
    Če je imel srečo sta mu starša dala jasno sporočilo, da čisto vsaka površina ni primerna za tovrstna ustvarjanja. Brez trdno postavljene meje namreč obstaja resno tveganje, da bi v prihodnje še kakšna elektronska napravica dobila novo podobo. Ob še kančku dodatne sreče ga v zameno nista posedla pred list papirja, ker (roko na srce) v tem ni poante, pač pa sta mu priskrbela kakšen poseben pano, zid, leseno steno ali kaj podobnega, kjer lahko nadalje eksperimentira po svoje.
    Vsekakor iz malega umetnika še nekaj bo… 😉

Comments are closed.