Cena

R5 je odšla. Dokončno. Za staro železo. Zadnji dan se ji je na zadnjem počivališču še za polovico zmanjšala cena, saj je nekdo vdrl vanjo ter vzel radio in izpumpal bencin, a to že ni bila več moja težava. Moja težava je bila cena novega jamarskega vozila. Še preden sem začel brskati med starkami v mojem kraju, je poklical Tico in oznanil, da ima on odlično jamarsko vozilo za prodajo. Fiata. Saj moram priznati, da sploh ne vem, kaj je to fiat, a ker je bila cena zelo ugodna, sem kar rekel, da vzamem, vmes, preden sem vozilce prvič videl, je pa Grdin oznanil, da je edina dobra stvar tega fiatovega modela pepelnik, ki ga lahko po nekem vodilu vlečeš levo desno. To je verjetno mišljeno za dva kadilca v avtu, a kljub temu, da zadnja leta vsi nekaj nehujejo s to razvado in bom skoraj zagotovo edini kadilec v jamarskem vozilo, sem se tega detajla vseeno razveselil. Da če bi mi bilo recimo med vožnjo dolgčas, kar mi je večkrat, bi se lahko potem s to zadevico igral. Malo premikal levo ali desno in potem poskušal miže otresti pepel s cigarete v pepelnik. V petki sem na koncu kar na tla otresal, kar mi pa nekega zadovoljstva pravzaprav ni nudilo. Ko je Tico jamarsko svoje vozilce pripeljal v Novo mesto, sem najprej pokukal za tistim pepelnikom. Prijatelj mi je sicer razkazoval, kako je zadeva ohranjena, da je bila ves čas garažirana in podobno, jaz sem pa pepelnik iskal. In ga ta model seveda nimam, zato sem kar malo surlo stegnil in skoraj odstopil od nakupa. Ima le en tak dolgočasen pepelnik, kakor ga imajo vsi avtomobili. Če ga sploh še imajo, seveda. Me je potem potolažila ura, ki je pod vzvratnim ogledalom plus bralno lučko ima, kar se mi je zdelo tudi hecno, a kaj, ko šofirati in brati naenkrat ne bom mogel. Mislim, to lahko, večkrat sprobano, samo voziti in hkrati na sovozniškovem sedežu brati, kamor je usmerjena bralna lučka, pa ne bom mogel. In sem se torej zaradi bralne lučke hitro odnavdušil, je pa vsaj ura pod ogledalom ostala. Saj kaj bom z njo počel, nimam blage, ker to pepelnik, ki ga levo in desno lifraš po armaturki pač ni, ampak cena je bila res tako ugodna, da sva na koncu pljunila v roke. In sva se odpravila v center za tehnične preglede in registracije. Sem deklici za okencem povedal (aja, pol ure sva stala v vrsti pred okencem, kjer je delala mlada blondinka, čeprav bi pri enmu stričku prec na vrsto prišla, pa Tico ni hotel!), da midva imava pa malo komplicirano. Da bi rad najprej petko odjavil, potem pa registriral Ticotov avtoček in ga prepisal name. In je deklica rekla, da to ni nič kompliciranega, da oni to počnejo vsakodnevno, a se je na koncu potem vseeno zakompliciralo. Sem petko odjavil in je deklica registrske tablice vrgla v nek koš, Tico je pa zatrmoglavil, da je brez veze nove tablice kupovat, če so še od petke dobre in je zahteval, da za fiata kar od petke vzamemo. Je deklica potrebovala deset minut, da je sploh dojela, kaj želiva, potem je pa razložila, da registrske tablice potujejo z avtom in ne več človekom.  In da če je šla petka v smeti, gredo tudi tablice. Potem sem zakompliciral jaz, ko je zahtevala, da ji dava kupoprodajno pogodbo, ki je nisva imela, saj sva vendar prijatelja, a je trmoglavila, da jo potrebujeva kljub temu. Da jo lahko napiše ona, kar košta deset evrov, ali pa jo napiševa sama. In ker sem lih pisatelj, sem takoj rekel, da bova napisala sama in evre potem za kofe porabila, Tico je pa nemudoma izbruhnil, da on ne bo nič pisal, da raje časti deklici, naj jo napiše. A ni imel dovolj denarja s sabo, njegovih samo osem evrov pa nisem hotel vzeti. Ali naj da vse ali pa nič in napiševa na roko! Ko me je pa deklica vprašala, če imam list papirja, na katerega bom pogodbo napisal, sem pa zmrznil. In je Tico že videl, da hočem domov po papir in je znorel, zato sva vzela njeno pogodbo za deset evrov, a se je zakompliciralo pri ceni. Koliko naj napiše, je vprašala. Tico je takoj butnil, da vsaj 100 evrov, da avto je ko šus, nič rjav pa to, jaz sem pa kar pod strop skočil. Da če je rekel, da bo vozilo dal za klobaso s kruhom in hrenom pri Lenki v najboljši bistriški gostilni, nima zdej tle kej s stotimi evri strašit. Me je Tico pomiril, da to je cena samo za v pogodbo, da on bo sterjal samo klobaso s hrenom in kruhom pri Lenki, a se nisem dal. Da mora v pogodbo taprava cena. A naj napišem, da gre avto za klobaso, kruh in hren, je poskušala biti deklica duhovita, samo sem vztrajal, da mora dodati še pri Lenki, ker klobase so pač različne in Lenkina je najboljša. Tico je potem popustil na 70 evrov, jaz sem pa vztrajal na 11,20 evra, kolikor se mi zdi, da klobasa pride, koliko je pa deklica vmes napisala, se mi pa tudi sanja ne. Slabe volje je postala še, ko nisem hotel novih registrskih tablic izbrati, ker jih je prinesla deset in sem potem iz inata vzel kar tazgornje. Ja, vem, itak bom avto ko budala iskal na parkingu par dni, dokler se ne navadim, ne glede na to, kakšno registrsko bi imel. Tehničnega sva seveda ruknila, ker zavorna luč ena ni delala in čeprav jo je hotel Tico zamenjati (je hotel kar od zunaj tisto steklo odtrgati, da to itak mora biti enostavno narejeno!), pa nisem pustil, da bodo že oni, ampak oni nič ne naredijo, oni samo preverijo. Pa prvo pomoč tudi preverijo, česar nisem vedel in prva pomoč iz leta 95, ko je bilo vozilce narejeno, ne velja več. Ste to vedeli?

Fiat je zdaj pripravljen za prvo Čaganko. Sem prepričan, da se pred mojo hišo trese ko mokra miš od strahu, pa Ticotu tudi ni vseeno, čeprav se je delal kul, ko sem mu rekel, da vendar ve, kakšno bo vozilce že čez en mesec. Ga je pa vseeno malce na skrivaj pobožal, preden je odpeketal proti domu. In po moje je prav storil, ker čez en teden bo italjanček že tako usran, da se mu niti približati ne bo več mogel, kaj šele božati ga …

20150403_141905

8 thoughts to “Cena”

  1. super si kupu, samo da nisi opelce,v bivši naši bi rekli: malo pleha malo žice evo ti opelice.lp

  2. @MarkoZ
    Pri nas pa pravijo Foter Idi Auto Tišat (vzhodnoštajersko: potiskat).
    Sicer pa, o Fiatu vse dobro. Mojega činkvečentoja ne menjam za nič na svetu. 🙂

  3. Hm, mi cist mirno nalozis projekt za en mesec dela, kere vse avte sem imel, ko da nimam kej druzga pocet … Aja, sej nimam! 🙂 S kerim vozilom sem pa jamar postal pa skor zihr pise v Kratkem dnevniku jamarskega zasvojenca, sam kukr se rado pri mojih letih dogaja, se ne spomnim vec, bi moral spet prebrat. Sej bom, ceprov sem skor siguren, da je lada niva tista, zarad katere sem jamar ratal al pa mogoce obratno! 🙂

  4. Ma sej sem novega vozila vesel ko televizor, le malo se seveda hecam s Ticotom, ki je custveno navezan na starino … 🙂

  5. Jaz bi rajši videl seznam “necivilnih” vozil, ki si jih do sedaj uporabljal, leto njihovega prihoda in odhoda, vmes pa lahko ilustrativno dodaš še milestone, kdaj si postal jamar.

  6. Tale Fiat je že OK, so se mi nekoč nebesa prikazala, ko sem šaltal iz zmahanega Yugota na točno takega tri leta starega lepotca. je pa res, da ma to več elektronike v mašini, kot R5, zato zna bit kaka nevšečnost več s tem glede na starost, kot pa s petko. Nič takega, kar dober avtoštromar nebi znal uštimat.

  7. Pred leti sem poskušal prevesti nagovor nekega srbskega oficirja vojakom malo pred 2. svetovno vojno, pa je preveč zakomplicirano, zato bom delček tega nagovora kar v originalu nalimal: Musolini je dosta učinio za Italiju.On je mnogo dao Italijanima ali ih nikad neče načiniti hrabrima, makar im kurac dao, neče moči da im da srce junačko. Je l’ tako? Je l’ vam jasno! E drugo kažu Talijani. Oni vele: kod nas je sve motorizovano. Naši su mitraljezi FIAT, naši su tenkovi FIAT, naši su avioni FIAT i šta sve ja znam… u pičku materinu.
    Znamo mi to, ali je u njih i srce FIAT, jebo ih sveti Jeronim na nebu.

    Saj zdej ne vem, kaj to pomeni čist točno za moje novo vozilce, ampak glede na ceno in glede na to, da tud Tico občasno prebira moje nebuloze, bom kar priznal, da sem zadovoljen … 🙂

  8. Baje, ampak res samo baje … je FIAT Nemška kratica za Fehler In Allen Teilen…

Comments are closed.