Dobra ideja

Dober človek kot sem, se nahodim. No, navozim se, je pravilneje reči. Sem moral danes po predrago mi soprogo, je bila nekje s prijateljicami na večerji in ker je načrtovala kozarec ali dva vina spiti, ni hotela voziti. Kar je pametno. Pa jaz itak ne pijem in itak rad vozim in itak sem ponoči pokonci in sploh ni nobenega problema, pravijo. Sem se med vožnjo spomnil na poročen par, prijatelja, ki sta pred leti v gostilno kar tekla, ker kdor je prvi prišel in spil pivo, je potem žural in se zabaval, drugi je moral pa trezen ostati. Se spomnim, kako je tisti prijatelj na svojo soprogo surlo enkrat zvil, ko je malo za njo prišel v gostilno in opazil, kako nagiba pivsko steklenico. Da je nesramna, da sta se zmenila, da bo tistikrat ona abstinirala in vozila in je bilo soprogi njegovi za hip res malo žal in je za hip steklenico od ust odstavila, potem pa malo razmislila, spila na dušek do konca in novo naročila. Da kar je, je …

Zadnjič enkrat sem pa slišal zgodbico o poročenem paru, ki ga menda še zdaj veselo žingata brez skrbi, ko je treba domov odpeljati, pa se okajeni možakar zavali na zadnjo klop, okajena ženska pa prek obleke navleče spalno srajco in sede za volan. Ne, ni neka posebna čarobna spalna srajca, pa tudi prozorna ni, ne bi kaj dosti pomagalo, ker je veseljakinja že kar v letih in bi znalo to bolj škoditi ko koristiti, le če jih polizisti zaustavijo, ženska še preden dobro zaustavi, že vpije, kako so dedci vsi isti in da mora sredi noči iz postelje vstati ter pijance okrog razvažati … To je res dobra ideja, a če jo bodo začeli vsi uporabljati, ne bo več dolgo delovala, sem prepričan!

No, sem danes najprej po soprogo skočil, čeprav ni bila nažgana pa jaz tudi ne, ni bilo potrebno pižame oblečt, kasneje me je pa še srednji sin zaprosil, če lahko njegovo punco domov zapeljem. In sem jo, saj pravim, da sem dober človek. Sva s sinom kar v copatah v avto sedla in jo odpeljala, šele domov grede sem se spomnil prigode pred desetletjem ali kaj, ko je pozimi možak zjutraj žensko v službo zapeljal kar v njenem šlafrogu, saj se ni želel oblačiti in vse, da se ne bi povsem razbudil, mu je pa na mostu v mesto avto crknil. In itak mu nihče ni hotel pomagati, napol nagemu možaku v rozastem kopalnem plašču v snegu do kolen … No, s sinom se nisva sekirala, saj zdaj so mobiteli in se lahko pomoč pokliče, ko sem se pa že tega spomnil, sem se spomnil pa še ene dobrodelne akcije. Ko so že obstajali prenosni telefoni. Me je ob enih zjutraj poklical prijatelj, če lahko pridem do njega nekam v gozd res bogu za hrbet, da je s ceste zletel. Sem sedel v avto, malce nejevoljen, čeprav se rad po snegu vozim, vmes me je pa še enkrat poklical, naj še kantico bencina pripeljem. In ko sem ga okoli pol treh zjutraj končno našel, nisem vedel, naj se smejem ali mu čestitam. Je deklico, ki jo je takrat videval poleg svoje uradne punce, želel odpeljati v svoj vikend nekam res bogu za hrbet. In ko sta s ceste zletela, še ni bilo konec sveta, sta še nekako razmišljala, da bi morda kar jutro počakala in na kakšnega dobrotnika mimovozečega, ki bi jima pomagal nazaj na cesto priti, ko mu je bencina zmanjkalo, se je pa pojavila težava. Ker ko ni bencina, motor ne dela, ko motor ne dela, pa ne dela niti gretje. Deklica je bila pa samo v erotičnem spodnjem perilu, puhastih copatkih in kopalnem plaščku. Jo je spod tuša snel in se je verjetno odločila, da se nima smisla oblačiti, ko se bo pa itak kmalu spet slekla …

Ma, ja, človeku se z leti hecnih dogodkov res nabere …