Prostor

Smo prišli iz jame in čmurili na soncu, rahlo utrujeni po sedmih urah garanja globoko pod zemljo, v škornjih je pa večini gorelo. Malce zaradi truda, bolj zaradi peklenske vročine. Čakali smo zadnjega reševalca, da prikoplje ven, kar bo pomenilo konec vaje in bomo lahko odšli do kombijev in v jamarski dom na kosilo. Pa ga kar ni in ni bilo (samo v vednost, reševalca Bojana smo čakali!), sonce je pa vedno bolj žgalo. In smo čmurili tam ob jami in drkali drug drugega v glavo, obujali slavne jamarske spomine, nobenemu se čisto zares ni ljubilo niti premakniti. Želel sem stegniti noge, pa so bili tik ob mojih podplatih trije reševalci in jih nisem mogel, bi se moral v bregu potegniti malo višje gor, kar se mi pa ni ljubilo. Ob meni je ležal dr. Maksi, ki je imel v nekem trenutku dovolj trpljenja in je tisto gumijasto pizdarijo enostavno zbrcal z nog. Kaj dosti pozornosti temu nisem namenil, a glej čudo, kar naenkrat je bilo ob najinih nogah dovolj prostora, da sva jih lahko udobno stegnila! So se vsi trije božki nemudoma umaknili, takoj ko je zapuhtelo iz nogavic in nama odstopili prostor. Plus komarji so nas kar nenadoma manj napadali! Sami plusi, vam povem, še posebej zato, ker nama je vetrc pihljal v hrbet in je bil čut voha na varnem …

Tako na oko so dr. Maksija nogavičke prav nedolžno izgledale, le malo se je kadilo iz njih, a sem vedel, da je to varka. Kakor mesojede rožice, ki so sicer lepe, a bognedaj, da muhica sede nanje! Sem še jaz gumo z nog zbrcal in tudi iz mojih nogavic se je zakadilo. Ker užitek, vam povem. Sem potem malo opazoval moje in prijateljeve nogavice, iz katerih se bolj kadi, potem pa črko L zagledal na nogavici, ki je sedela na prijateljevi desni nogi. Sem se spomnil, da mi je Tico enkrat razlagal, da je kupil milijon pohodnih nogavic ful poceni, ker so bile vse s črko L. Pa saj je v bistvu vseeno po moje, kakšne velike razlike ni, saj so iz tekstila, ki se prilagodi nogi, ni to ko da bi levi pancar na desno nogo nataknil. Sem mislil, da je tudi prijatelj v tisti tapoceni trgovini štunfe kupoval, ker profesorske plače dandanes niso bogvekaj in sem se stegnil, da si ogledam še nogavičko na njegovi levi nogi. In itak sem takoj, ko me je vonj direktno na gobec udaril in sem padel vznak, opazil, da nogavička na levi nogi je pa imela na sebi črko R. Prijatelj dohtar očitno ne zna levo na levo, desno pa na desno, ampak usmraditi jih pa zna, to pa! Povem iz lastnega nosa! Na srečo se potem ni slekel in tako ne vem, če spodnjice so bile pa pravilno nameščene, rjavo zadaj, rumeno spredaj. No, saj tega pa verjetno itak ne bi videl, ker vse jamarske gate so rjave tako spredaj kakor zadaj …