Komotnost

Miha je ko pitbul, ko zagrabi, ne popusti. Pa saj ga razumem, sanja, da bo jama na njegovi parceli prišla tja nekam do Dolenjskih toplic in toplega vrelca in ker sam kot pripravnik ne zna in še ne sme rovariti pod zemljo, pokliče strokovnjaka. Torej mene. Saj neki strokovnjak menda nisem, toliko pa že, da vem, ko se bom tja k njemu zarinil, bom spet pral opremo ko butelj in mi ni preveč dišalo. No, dišale so mi dobrote z žara, ki jih vedno potem postreže in ko je Tomi poklical, da bi v kakšno jamo šel, sem ga kar k sebi naročil, da bova v eno novo skočila. Je bil vesel ko televizor in še ko sva k Mihatu priskakljala, ga veselje ni minilo. Sem razmišljal, kako bi prijatelja prepričal, da bi se namesto mene zarinil v tisto luknjico in potem po mojih navodilih razbil kamen, ki preprečuje pogled v globino, a še preden sem se dvakrat okoli obrnil, je bil že v opremi. Ga sploh nisem rabil kaj prepričevati! Tile jamarski pripravniki so res carji, sem si mislil, ko sem od zgoraj s sončka navodila dajal in se provkomotnega počutil in pomembnega. Edini problem je bil, kako Mihata zunaj zadržati, da ni še on skočil v blato, ker nekdo je pa moral električni vitel komandirati, ker se mi tudi to ni ljubilo! Ko je sonce zašlo, smo koščke razbitega kamna in tono blata ven spravili (uporabljam množino, ker sta delala po mojih navodilih), potem sta se pa tudi blatneža preoblekla in ravno ob pravem času za mizo sedla, ker je Mihatova soproga z rešetke že pobrala pečene mesnine. Sem bil pri jedi najbolj priden, ko da sem kaj delal, še najbolj sem pa po svežih špargljih udaril, ki so bili priloženi. Sem priznal, da jih v bistvu še nikoli nisem jedel in me je Miha opozoril, da bo potem, ko bom šel doma lulat, pa nadvse zanimivo. Da menda pri izločanju smrdijo ko sto vragov. In sem se spomnil, da sem jih pa že jedel, je predraga mi soproga pred kakšnim mesecem naredila špargljevo juho in mi o vonju povedala pa šele potem, ko sem popoldne iz stranišča prišedši brundal o tem, da bo treba kanalizacijo preveriti, da v kopalnici ful smrdi …