Dva kroga in obletnica

Včeraj je blo vroče za znoret spet, sem se šel malce v bazen ohladit in mi je tako prijetno ohlajenemu prav pasalo potem na vrtu knjigo brat in ledeno kavo žulit. In sem od vsega prijetnega kar kinknil, kar se mi že zelo dolgo ni zgodilo. Vmes se je pa seveda sonce premaknilo in sem se kmalu prebudil povsem premočen in pregret, da sem moral direktnega spet v bazen udarit in je kar zacvrčalo …
Razlagam potem to peripetijo prijateljici iz Kopra in zaskrbljeno vpraša, če me je močno opeklo. Sem moral kar pomisliti in pogledati, ampak me ni. Vsi deli kože, ki gledajo spod majice in spod kratkih hlač, so itak že prežgani, ostalo je pa belo. Ko da sem oblečen na soncu seno obračal, takšen sem. Ali pa kot cestni delavec, ki non stop na žgočem soncu gara.
In takoj, ko sem omenil cestnega delavca, prijateljica skoči na svojo peripetijo. Da je zadnjič nekam peljala mamo in je bilo delo na cesti. Ponavadi se zaradi takšnih zastojev jezi, tokrat se pa ni, ker je sredi ceste ob lopati slonel pravi lepotec. Po njenih besedah je moral bit res hud, ker baje redko oči ven vrže, a tokrat jih je. In je kar vprašala mamo, če gresta nazaj in še en krog, ker ga bi rada še enkrat vidla. Se je menda slinila do podplatov. Prijateljica, ne mama! In je bila mama seveda čist šokirana in zgrožena nad hčerko, zagotovo bo imela gospodu župniku kaj za povedati, sem prepričan.
Je potem razpredala, kako lahko tako lep in postaven moški dela kot cestni delavec, na mojo pripombo, da verjetno zato, ker inteligenca pač ni njegova najbolj razvita mišica in da bi se to verjetno zelo hitro videlo, ko bi usta odprl, je pa takoj ustrelila, da ne nuca govorit, da lahko jezik drugače zaposli. Da ne bi bila huda … Sem še kar vztrajal, da to bi bilo za encajt pajč dobro, da enkrat bi ga morala med ljudi peljat slej ko prej, razen če bi ga ko Fritzl v klet zaprla za občasne konzumacije …
A draga prijateljica misli pozitivno, kakopak, razmišlja, da je bila morebiti kakšna skrita kamera in da vsak dan gleda, če ga bo spet kje videla. Zdaj mi je seveda jasno, zakaj so na naših cestah takšni zastoji, ko se bejbe slinijo in počasi vozijo mimo gradbišč!
Danes pa od predrage mi soproge ob prvi dopoldanski kavici dobim sporočilo, da ima prasec letos očitno spet srečo. Sem razmišljal in razmišljal, kaj se pa njej po glavi podi in če po tanovem v službi lahko alkohol tudi konzumirajo, potem sem se pa spomnil na tisto šalo. Ko je žena vprašala moža ob obletnici poroke, če bodo prasca zaklali in je mož protestiral, da ne, da bogi prasec ni nič kriv! Prasca torej tudi pri nas letos spet ne bomo zaklali, ker boga živalca res ni nič kriva, na poročni list pa tudi nisem šel pogledat, če je že potekel …