Katja je prišla že v petek, na kosilo, brez kopalk, reševalec Bojan pa malo kasneje, je kosilo na poti pojedel, a tudi brez kopalk. Vroče ko v peklu in ker pri nas na vrtu nudizma ne spodbujam, smo kar proti Čaganki krenili, kjer je malo hladneje. Smo hoteli že zvečer v kakšno luknjo skočiti, pa ni šlo, smo se preveč najedli. Zjutraj so priskakljali še Srečko, Grdin in Uroš in smo krenili proti BK3, breznu, ki ga je Srečko odkril in raziskal že pred petimi leti nekje bogu za hrbtom in si pustil nekaj vprašajev, a čeprav je jama fascinantna, prostorna, labirintna in ogromna, nadaljevanja nismo našli. Je bilo preveč podorno in nevarno. Kavico smo seveda spili v hladu, pomalicali smo v gozdu pri vhodu, nato smo odprli še eno Srečkovo prepihano zimsko ob poti, le skalo smo z vhoda zavalili, ker nas je bilo dovolj močnih, raziskali jo bomo že enkrat, potem je Srečko domov pičil, ker je sonce že zahajalo, mi smo pa v Esmeraldo skočili. Ker je tako lepa in oh in sploh, a na začetku svedrovcev nisem našel in me je reševalec Bojan kar ven potegnil, da bo on našel in jih je res, v sekundi, da se mi je kar malo zafržmagalo, na srečo jih pa potem v nadaljevanju ni. Na srečo zato, da se potem ni tako važil, kakšen car je, je pa res, da potem ni bilo najbolj luštno plezati po štirideset metrskem kosu vrvi, skačeš ko pajac. Esmeralda je lepa, a sploh ne tako, kakor sem jo imel v spominu, sem bil kar malo razočaran. Tako je to s starimi ljubeznimi …
Razočaran sem bil potem tudi v bivaku, ker so se nam vsi nagvircani šnicli zaradi vročine pokvarili in je smrdelo do neba, smo si zatorej prebranec privoščili, ki je tudi teknil, le zrak smo potem v bivaku še bolj segrevali …
V nedeljo sta se Uroš in Grdin domov odpravila, mi smo pa malo po gozdu trapljali, dokler Jasna ni prišla in smo v Dvojno katedralo skočili. Katja in reševalec Bojan sta skočila že kakšni dve urici prej, a je nista našla, baje zaradi mojih slabih navodil, kar sploh ni res, ker sem jo potem po mojih navodilih sam našel takoj! Vmes je Zdravko s sinom vodo v bivaku zrihtal, da smo se lahko malo umili pred večerjo in čisti potem ob ognju modrovali do ponedeljkovih jutranjih ur, v ponedeljek sva pa sama z Jasno ostala, ker sta Katja in Bojan v Dvojno katedralo navsezgodaj skočila in nato domov, ko sva še spala. Midva sva potem klasično napako storila in k Lenki v najboljšo bistriško gostilno na kosilo skočila in se tam tako nažrla, da sva se v Čaganko lahko odvalila šele, ko se je mrak na bivak spustil. Sva malo pokondicirala, ker že dolgo nisva, potem sva pa jurčke z jajci pojedla, ki jih je seka našla. Potem pa vsak svojega kindla ob ognju in vsak svojo knjigo, je še bolj pasalo kot jama …
V torek je Jasna še malo gobe nabirala in ji je kar šlo, menda še nikoli tako, da je gob kot že dolgo ne. Jaz nisem našel nobene, sem pa našel v zemljo skopano luknjo, ko je medved skopal osje satje in se malo posladkal, pa verjetno ne dolgo nazaj, saj je bila zemlja še vlažna in ose še razpizdene. Pa nekaj strohnelih štorov okoli je bilo tudi razkopanih, tako da v Jubilejno brezno potem nisva šla. Se nama kakor ni ljubilo in sva se raje k branju in kofetkanju vrnila …
Potem pa počasi domov, ker eni imajo baje službo, pa čeprav je vroče in je lepše pod zemljo …
