Ponesreči

Smo bili predolgo v Sarajevu in so v bazen prišle alge. Ne sprašujte, od kod so prišle, ker se mi tudi sanja ne. Ampak res. Pa saj vreme je bolj tako-tako in prčkanja v vodi niti nismo pogrešali, a ker je bila voda še topla in ker menda še topli dnevi prihajajo, sem se zadnjič spravil v kopalke, vzel zalivalno cev in zelene beštije začel sesati iz bazena. Na travo. Se mi sanja ne, ali bazenske alge spadajo pod floro ali favno, ampak jih je bilo preveč, da bi jih lovil s filtrom in sem jih kar na travo spuščal. Saj nekaj časa je bilo zanimivo in tudi ohladitev je prijala, ko je sonce pržilo, potem sem se pa naveličal ter zlezel iz bazena na kofe na vrtu. Da bom še naslednji dan nadaljeval, saj tudi tisti na križ pribiti ni vsega v enem dnevu napravil. A kakor se rado napravi, če človeka hoče sreča, se je problem rešil sam od sebe. Je voda čez noč stekla iz bazena. Skupaj z algami! Ko jeseni zadevo praznim na natego, torej s pomočjo težnosti, milijonkrat neha teči in moram popravljati in preverjati, tokrat ni bilo treba nič, ko sem cev v bazenu pozabil, je prek noči delala ko šus sama od sebe! Sem razmišljal, ali bi novo vodo natočili, pa v bistvu nihče čisto zares ne pogreša čofotanja in smo zatorej bazen oprali in očistili do konca. No, moj zlati najmlajši ga je, mu je bilo všeč z zalivalno cevjo se igrati na vrtu. Jaz sem se pa zadovoljen z enim problemom manj zapodil v kabinet k delu in ker sem imel ravno zalet, sem se še popravila stola lotil. Stol je za moj posel namreč zelo pomemben, saj večino časa opravim sedeč na riti. In sem pred leti enega dražjih kupil, mi je tako svetoval prijatelj Grdin, ki tudi veliko na riti dela. Da nimaš kaj šparat pri stolu, ti bo hrbtenica hvaležna, plus pri dragih stolih dobiš še garancijo. In sem kupil kar takšnega kot on, ki se mu je enkrat še v garanciji pokvaril in so mu ga takojci popravili. Mislim, popravili so mu ga takojci, ko ga je v Ljubljano odpeljal! In se je meni tudi kmalu zadeva pokvarila, veliko namreč filme gledam in se gugam na stolu, pa noge rad na mizo dajem in je neka plastika počila. Sem resno razmišljal, če naložim zadevo v avto in v Ljubljano odpeljem (dobra stvar dragih stolov je ta, da se prevoz v LJ na popravilo še vedno izplača, pri cenejših bi bil bencin že dražji od novega!), potem sem pa iz pokvarjenega stola plus napravil. Namreč, ko me je pred leti nekaj hrbtenica matrala, so mi svetovali nekakšno veliko plastično žogo namesto stola, da malo telovadiš, ko delaš, a mi je šla tako na živce, da sem enkrat kmalu totalno popizdil, vzel žepni nož in tisto žogo direkt v ventilček zaklal. Ampak res. To pa zato, da me kdaj kasneje ne bi vest pekla in bi jo poskušal recimo zaflikati. Ko jo v ventilček zakolješ, gre lahko samo še na deponijo, kamor je tudi šla!

No, pri tisti žogi me je guganje motilo, pri stolu pa ne. Je vsake toliko sicer kakšen košček zlomljene plastike ven padel, a me to zelo ni motilo, šele ko je zaradi vsega hudega še hidravlika spustila in se je stol znižal za kakšnih 6 cm, me je pa začelo motiti. Ker komolci pri prijemanju miške in klofanju po tastaturi niso bili več pravokotno na mizo, sem bil prenizek. In je bil stol še vedno v garanciji in bi lahko zamenjal, a kaj, ko me začne motiti šele zvečer, ko sedem za računalnik, takrat pa pošteni trgovci spijo. Sem enkrat vmes celo neke lesene zagozde zabil v nogo, da bi zadevo na pravilni višini zadržal, pa ni pomagalo za dolgo, le za toliko časa, da je garancija dokončno crknila. In sem potem Grdina vprašal, kam naj grem tisto hidravlično nogo kupit in je skoraj ponorel, zakaj sem garancijo zamudil in kako bo zdaj to drago, ker pri tako dragih stolih tudi rezervni deli niso poceni in me je malo vest pekla in moralni maček napadal, plus škrtost se je oglasila. Sem po nekaj mesecih, ko me je spet začelo motiti, plus vse skupaj je že tako nagravžno škripalo, da je vse v hiši motilo in se niti premakniti nisem upal, ko sem film ponoči gledal, prišel na drugo idejo. Ne potrebujem hidravlike za gor in dol, ker jaz sem vedno gor, bom kar navadno cev kupil pravilne dolžine pa bo zadeva rešena. In je bil spet Grdin nekaj proti, da to ni tako enostavno, da je nekaj gor zožano, dol pa razširjeno, da to ne more vsak šalabajzer zamenjat in podobno in me je spet minilo za par mesecev.

Danes, ko sem tako uspešno bazen izpraznil brez prevelike muke, sem se pa počutil olimpijsko in sem se odločil, da še stol popravim. Saj je bil že čas, vam povem, sem skoraj teniški komolec pri pisanju dobil! Sem skočil v garažo po vrtalnik, kladivo in izvijač in sem vso preostalo plastiko in les iz hidravlike izbrskal, zadevo s kladivom nabil na pravilno višino, potem pa v nogico zavrtal luknjo. V katero sem vtaknil izvijač, ki sem ga par minut prej totalno razbil, ko sem s kladivom tolkel po njem in je zdaj stol na pravilni viši. Lahko klofam, da je veselje in nič me ne boli. Celo hrbet ne, ker se še edno gugam ko na ladji, kar je, menim povsem iskreno, dodaten plus. Rita in hrbtenica delata, ko jaz delam in rita in hrbtenica delata, ko lovim ravnotežje med gledanjem filma. Čista zmagovalna situacija, vam povem. Pa še nekaj tekoče masti sem našel v garaži, da sem vse skupaj podmazal, da sploh ne škripa več in vsi v hiši mirno spijo … Medtem ko ate delajo, kakopak!