V jamah je res nevarno, ampak nevarno je tudi na prehodu za pešce. In če na prehodu za pešče sam možnosti nesreče kaj dosti ne moreš zmanjšati, pa v jamah za to lahko poskrbiš. Z vajo. Plus jamarski izpiti se bližajo in smo malce potrenirali v gasilskem domu, kjer imamo sedež jamarskega kluba. Gospod Grah se je poleti malce bolj s službo ukvarjal (jap, vremena so se stemnila tudi za javne uslužbence) in manj z jamami, kar se je seveda poznalo. In je enkrat vmes, ko je spod njegove čelade še posebej lilo, enostavno vse štiri od sebe vrgel in zatrmulil, da on tega ne bo nikoli znal. Da je dovolj, če znam jaz, da njemu bom že pomagal, za mene ga pa ne briga. In sem takojci prekinil tovrstno razmišljanje, kajti tako jaz mislim v spregi s Klemijem. Kam bi pa prišli, če še kdo poleg mene ne bi znal!? Na srečo smo imeli Tomija, ki bo delal izpit za jamarja pripravnika, da je malo nivo znanja više držal …
