Zajtrk

Zajtrka danes ni bilo. Moja tajnica v smislu budilke Marko Z., s katerim si deliva sobo, je namreč zatajila. Je budilka sicer zvonila ob pol sedmih in sva se menda celo nekaj pogovarjala, vmes je pa potem do okvare prišlo. Je povedal, da gre pod tuš, zato sem jaz še malo oči zaprl, Marko Z. je pa tudi nazaj na posteljo sedel, da razmisli, kaj bo po tušu še napravil. Pa ga je zmanjkalo. Za zajtrk potem ni bilo časa, so bili že vsi v kombijih proti jami. Na sončku v gozdu smo potem opremo sortirali, da smo si jo lahko razdelili po odsekih, vmes sem pa vsaj kavo skuhal, da sem malo k sebi prišel. Še bolj sem se seveda zbudil, ko smo na poti našli ogromen kup medvedjega dokaj frišnega kakca, a sem šel na srečo v jamo. Dol sem potem kuhal kave po tekočem traku, da so bili tečajniki navdušeni do nezavesti, ko smo okoli enajstih zvečer spet končno prišli v bazo, sem pa prvič jedel ta dan. Filane paprike. Če je imel kuhar dve roki, nisem preverjal …
Namesto analize smo se zbrali zunaj ob glasbi, debati in pivih,  še celo jaz sem štiri spil. Maksi doktor jih je nekaj več in razneženo ugotavljal, kako lepo je, ko ljudje pojejo, da on tega žal ne zna, ko je spil še dva ali tri, se jim je pri kruljenju pa pridružil …
To je bilo znamenje za moj odhod v spalnico, kjer je Marko Z. še vedno tipkal po telefonu. In je samo mirno ugotovil, da je do zajtrka samo še dve uri in da naj se takoj na bok uležem, da ne bom že takoj huskvarne zalaufal!
Ker tole tipkam ob 4h zjutraj, zajtrka zelo verjetno spet ne bo …