Če malo bolje pomislim, je jamarstvo prav družabna zadeva. No, v jamah niti ne, tam vsak sam na štriku ali v blatnih ožinah trpi, potem, pri pranju opreme je pa bolj družabno. Kakor so včasih perice na potoku skupaj prale in se vmes še malo pohecale verjetno in kaj poduhovičile, tako sva z Grdinom z opreme bosansko blato sprala skupaj. Malo je bila težava le v tem, da imava vsak svoj sistem in sva si bila bolj ko ne v napoto, ker sva imela le eno zalivalno cev, ampak na koncu je bila oprema čista, kar edino šteje. Ker se bo v soboto spet umazala, tokrat v visokogorju …
Na sestanku vodstva JRS smo se pa vsi kar nekako v preteklost vrnili, saj smo morali v kuverte zapakirati 100 vsakoletnih pogodb za reševalce in še milion raznih obrazcev poleg. Je bilo ko včasih, ko so ljudje skupaj koruzo ličkali in je bil to višek družabnega dogajanja. Bernard je ugotovil, da samo še pesem manjka, ampak peli potem pa na srečo nismo, smo imeli polna usta čipsov in napolitank, na srečo …
