Dolgčas

Če človek veliko bere in ni povsem zaprte glave, se lahko marsičesa nauči, kar lahko uporabi kasneje v življenju. Če sem povsem iskren, sem Twainove Dogodivščine Toma Sawyerja prebral že tako zelo dolgo nazaj, da se pravzaprav vsebine niti ne spomnim več, le ena fora mi je ostala v spominu. Ko je teta Polly Toma kaznovala z beljenjem plota ob hiši, se je mali znašel in vse prijatelje, ki so mimo prišli, prepričal, da to počne iz čistega zadovoljstva in ne za kazen. In so seveda še drugi hoteli malo beliti plot, a se “vdal” šele, ko so mu za to ponudili tudi plačilo … Tako nekako, če mene vprašate, kmečki turizem funkcionira. Pride turist, ki ga vržeš spat na senik, ga zbudiš ob petih zjutraj in nateraš delat vsa težka kmečka opravila, da potem s kurami v nezavest pade ob prvem mraku, ko čez par dni ves utrujen in zmahan odide, pa še krepko plača …

No, Novomeški kombi Jamarske reševalne službe je bil krepko umazan, zunaj in znotraj, in ker imamo to soboto še zadnjo aktivnost, bi se spodobilo malce ga očistiti. Pa kar nekako nisem ne energije in ne časa našel, ko je pa Grdin poklical, da ima dve uri časa za uničit in da mu je rahlo dolgčas, sem se pa Toma Sawyerja spomnil. Da bi rade volje z njim kavo spil in malo počvekal, a da moram kombi prej oprat, česar se že kar veselim. In je prijatelj zlati zagrabil ko pitbull, kakopak. Da naj kar k njemu pridem, da ima globinski sesalnik. In sem odskakljal, kaj pa drugega, pa še štrajfiks sem v prtljažnik vrgel, za katerega vem, da ga možaki prav radi uporabljajo. Potem sem pa kadil in gofljal, prijatelj je pa pral, milil, drgnil, sesal … Na koncu je pa še hvala rekel, preden sem se poslovil! Da se je čiščenje toliko zavleklo, da je nato na sestanek zamudil, pa že ni bil več moj problem …

20151216_163741_