Čaganka v 2015

Sneg je že naletaval, ko sem v bivak odpeljal nekaj suhih drv, da bomo na toplem, ko pridemo s tlake v Čaganki. Ja, vem, hecno, drva v hosto, a kaj, ko tisto, kar naberemo na tleh, sproti pokurimo. Smo se razvadili s čagasami in podobnimi zadevami, ki zahtevajo veliko žerjavice …
Ker je sneg vse huje padal in nisel želel še Fiata gor pustiti za par mesecev, kakor sem pustil R5, sem samo še dnevnik, v katerega zapisujemo jamarske akcije pograbil in odpeketal domov. In potem doma v dnevnik pogledal, kaj smo v letu 2015 počeli v Čaganki.
V Čaganki je v letu 2015 delalo 90 jamarjev, od tega na dnu 20 ljudi (največkrat Klemi), v kaminu Game over pa nas je plezalo 20. Nekaj akcij je bilo še v Južnem rovu, nekaj delovnih po vsej jami, ko smo menjali vrvi ali kaj preopremljali, nekaj pa je bilo seveda tudi samo turističnega obiska, ko so prijatelji prišli na kavo v bivak v Severnem rovu …
V letu 2014 je bilo bolj frekventno, saj je bilo v jami 126 jamarjev, od tega na dnu 78, v Južnem rovu 43, v kaminu pa le 5. V letu 2014 so bili tudi rezultati krepko boljši, saj smo Čaganko poglobili za skoraj 100 m ter odkrili Kalahari, prebili smo nadaljevanje v Južnem rovu in jo s tem tudi krepko podaljšali, v letu 2015 pa je napredek bolj počasen. Jama je povsod pokazala zobe, čeprav so nadaljevanja nadvse obetajoča, le veliko garanja je potrebno, da se minimalno premakne! Prav hecno mi je bilo, ko je Rus Yuri, ki vsako leto za prvomajske počitnice prileti na tlako k nam (sedež na letalu je že junija 2015 rezerviral za konec aprila 2016!), lani vprašal, koliko smo napredovali, kar ga ni bilo, pa mu na načrtu pravzaprav sploh nismo mogli pokazati, ker je v premajhnem merilu! Ampak mu je bilo jasno, seveda, saj se tudi sam guzi na dno in tam gara ter potem trpi na poti ven in ve, koliko truda in znoja in žuljev zahteva vsak meter …
Letos me je najbolj zagrabil kamin v Game overju in tu se tudi najbolj pozna napredek, saj smo dodatno preplezali skoraj 80 metrov v višino in s tem tudi poligon jame podaljšali za prav toliko metrov … Do spomladi imamo za cilj, da ga preplezamo in pokukamo na površje, z Jerebom greva že ta vikend spet poskusiti. Ampak tokrat bom vse orodje osebno privezal nanj, preden ga spustim v kamin, ker najprej je padla transportka, naslednjič kladivo, zdaj lahko dol odleti le še vrtalka …

Pa tri fotografije Petra Gedeia spodaj limam, da se vidi, zakaj tako rinemo v Čaganko …