Home > Razno > Naciljano

Naciljano

2. januarja 2016

Nisem več pristaš pokajočih zabav in prav všeč mi je, da je vsako leto manj glasno, a otroci pač hočejo tudi rakete. Le par baterij, zato se omehčam, kakopak, najmlajšemu so pa itak najbolj všeč le neropotajoče zadeve, ki jih lahko držiš v roki. Psu pa zgleda tudi, zato je bilo prav zanimivo nekaj časa gledati, kako sta se podila po vrtu, mali z iskrečo palico pred njim, pes pa hlastajoč po iskricah za njim. Fotoaparata, da bi človek posnel, pa kakopak ni bilo pri roki! Ob polnoči smo se pa še tahudo baterijo namenili prižgati in je celo moja predraga soproga na vrt prišla, da bi bolj od blizu občudovala ognjemet. Tasrednji sin je zadevo postavil na koncu vrta, jo prižgal in kot vsak pravi topničar stekel v kritje, torej na teraso, potem je pa že počilo. Prvo in drugo je lepo v zrak odneslo, kakor je red in se spodobi in sta se visoko gor tudi razpočili v čudovitih barvah, vzorcih in zvokih, potem se je pa tista pizdarija prevrnila in namerila direktno med nas. Fotoaparata pa spet nobenega pri roki! Saj verjetno ne bi snemal, sem bil preveč zaposlen z reševanjem življenja. Evo, mi je kot jamarskemu reševalcu malce nerodno priznati, a sem reševal predvsem svoje življenje, na življenje svoje preljube soproge niti pomislil nisem! Sva kankan neke vrste plesala, ko sva odskakovala med iskrami, ko je pod balkonom pa prvič počilo, pa itak potem nekaj časa razen zvonjenja v ušesih nismo nič slišali. In sem enkrat vmes nehal reševati svoje življenje (torej kot bumbar poskakovati med iskrami!) in začel reševati imovino ter gasiti majhne požarčke na sibirskem macesnu na terasi, da je predraga moja zadeta, pa nisem niti opazil niti slišal. Ker mi je samo zvonilo v ušesih in šele ko sem vse pogasil, kar je tlelo in se smodilo, sem jo opazil, kako se, ranjena, drži za bok. Ko je bilo že vsega konec torej! Evo, takšen reševalec torej sem. Dobro, saj potem sem ji pomagal priti v hišo, ranjenki, pa kriče sem jo tudi tolažil (tudi ona je bolj slabo slišala kakšno urico še), da do zlate poroke bo že dobro in z alojo vero sem oteklino tudi namazal, ampak to je žal le post festum delovanje.
Ampak, ja, smo preživeli, naslednje leto bo pa zagotovo kakšna baterija manj, sem prepričan …
20160101_010820

Comments are closed.