Včeraj mi je Urbi poslal fotografijo. In mi je bilo v hipu vse jasno. Sem se malce nasmehnil in je bil takoj moj najmlajši poleg, da kaj sem smešnega dobil. Sem mu pokazal, pa ni razumel. Ker ni jamar, kakopak! Urbi je namreč zadolžil novo jamarsko opremo in kot pravi jamar je storil, kar pravi jamar pač mora storiti – vzel jo je v posteljo s sabo! Ja, vem, ne razumete. Pa saj ne znam razložiti, a sem bil isti. Ko sva s Klemijem pred leti nakupila cel kup opreme, sem tiste vponke tudi v posteljo nesel in jih občudoval. Predraga soproga mi je pa vročino merila, da kaj je narobe z mano! No, verjetno se je tudi malce ustrašila, da se mi je na stara leta kaj skisalo in jo bom priklenil na posteljo ali kaj podobnega … Dobro, če malo pomislim, pa to ni fora samo jamarjev. Pred leti, ko sem uredil pesniško zbirko Vinka Moderndorferja, mi je enkrat ponoči tudi poslal ves navdušen sms, da je v postelji s svojo novo papirnato ljubico, kaj z njo počne, me pa prav en klinc briga! In, ja, v posteljo s knjigo je lažje iti kakor z jamarsko opremo. No, tehnično je pravzaprav enako, a le do takrat, ko jo prvič uporabiš. Jamarsko opremo, seveda! Ker se umaže, zdrsa, zbledi … In je potem ko z vsako ljubico, sčasoma izgubiš zanimanje. Mislim, saj jo še uporabljaš, itak, le tistega začetnega veselja več ni … Dobro, to govorim tako na pamet, ker pač nimam ljubice! Vem pa, da bi moja predraga soproga zelo verjetno lažje tolerirala mojo hipotetično ljubico v postelji kakor mojo jamarsko opremo, ker naj jo še tako perem, čista ne bo nikoli več! In v tem smislu sem bil Urbiju kar malo fovšen. V soboto, ko bomo šli skupaj v jamo, pa mu ne bom, ker vem, kako ga bo bolelo, ko jo bo prvič umazal! Ja, jo bo potem pral do nezavesti, a ne bo pomagalo, v posteljo z njim zagotovo ne bo šla več …
