Razlika

Danes sva z Grdinom skočila pokukati še v nekaj jam v okolici Čaganke, da bi morebiti odkrila lažjo pot do vrha kamina v Game overju kot od spodaj navzgor. Pa je ni, vsaj midva je nisva našla. V neko veliko sem suvereno šel prvi, ker je bila za medvedji brlog itak prevelika (pa prej sem seveda povsem po sledosledsko preveril sledi pred jamo!), a se je kmalu zaprla, brez kakrše vidne možnosti nadaljevanja v globino, v drugo sem pa prijatelja prvega spustil. A kaj, ko občasno tudi on prebere te moje zapiske in je takoj vedel, da sem mu prednost odstopil zaradi možnosti, da je v luknji medved. Sem tajil, da ni res, a me je prečital. A je vseeno šel prvi, čeprav je prej pa vseeno z nekim kolom prej malo požokal v notranjost. Da preveri, če je morda medved noter pa to. Si nisem mogel kaj, da se ne bi začel krohotati, ker sem si kar zvizualiziral filmček, kaj bi bilo, če bi medved v luknji res bil! Ga ni bilo, pa jama tudi ni bila tista, ki sva jo iskala, saj se je tudi ta kar hitro zaprla, zato sva v trdi temi in vetrovni hosti malo trapljala okoli in pravo iskala. In me ni bilo strah, res ne, ker je kovačija, obešena na meni, tako ropotala, da bi morala od strahu kap vsakega kulturnega medveda, če bi me slišal!

Za konec sva pa še v tri stopnje Čaganke se spustila, da preveriva, ali nosila za ponesrečenca sploh gredo iz 2. v 3. stopnjo. Če se kdaj naredi nesreča ali če bomo kdaj imeli reševalno vajo v Čaganki. Prehod iz 2. v 3. stopnjo je ozek, z ostrim zavojem, a prazna nosila sva nekako spravila skozi, kar pomeni, da bi jih vsaj do 250 m globine lahko spravili. Ali bi jih lahko spravili tudi ven tudi s poškodovanim jamarjem v nosilih čez tisti ozek prehod, je pa že druga pesem …

Nosila sva morala potem spraviti še na površje in čeprav so dokaj lahka, ko jih nosiš na površju, v jami postanejo težja. Je Tomi to mimogrede spoznal, ko jih je hotel sam ven potegniti in mu je kar šlo, dokler je ven vlekel samo vrv, ko so nosila zabingljala v zraku, se je pa ustavil. Da naj ga neham zafrkavati in da naj jih spustim, je vpil dol …

V bivaku sva si potem še kofe skuhala in pogledala meritve jam, po katerih sva nosljala, jaz sem pa enkrat vmes malo potožil, da sem se ulenil in obrezvoljil na vrvi, da mi nekako ni šlo. Da ni čisto taprave kondije, torej, ker nisem dovolj po jamah … Grdin je malo kimal, potem pa mirno vprašal, če vem, kako se vidi, da sem jaz pisatelj, on pa ne. Da jaz nekaj blebetam o brezvoljnosti in ulenjenosti, on pa enostavno prizna, da se je tako kot jaz zredil in premalo po jamah hodil, da bi bil olimpijski!

Bo boljše, ko bomo kamin spet od spodaj navzgor plezali, sem prepričan!