Zadnjič smo ko nabiralci v starih časih pri gasilcih nekega bogega Fiata olupili, saj je bilo na tistem bogem Fiatu, ki je bil podoben mojemu, kar nekaj delov boljših od tistih na mojem. Pa so ga gasilci uporabljali za igračko! Ne vem sicer, če sem v tistem postu o nabiranju rezervnih delov napisal, da si nas je kar nekaj reševalcev izpolnilo željo, za katero niti vedeli nismo, da je v nas, a ko smo s Fiata pobrali, kar smo lahko, je dohtar Maksi priskakljal in svečano sporočil, naj se umaknemo, da bo napravil nekaj, kar še nikoli ni. Smo vsi obmolknili in ostrmeli, smo najmanj stojo na rokah pričakovali, če ne že vsaj salte na mestu, a ni bilo nič tako atraktivnega. Le jamarsko zavoro, pripeto na pasu je zagrabil in po celi strani bogega Fiata potegnil eno črto. In potem smo jo vsi, kakopak! Jaz najprej z jamarsko zavoro, potem pa še s ključem. Da vidim, kakšen filing je to. In čeprav je bil avtoček bogi italijanski že povsem fuč in razbit in samo še za staro železo, občutek, ko s ključem potegneš po barvi, vseno ni tapravi. Vsaj zame ne, no …
Potem smo smučali in bogvedi kaj vse sem še počel, da nisem imel časa delov zamenjati na mojem Fiatu, včeraj sem si pa čas vzel. Najprej stikalo za električno steklo (moj avto je delux verzija, sprednja okna so električna, če delajo, kakopak!), pa se stanje ni drastično izboljšalo, steklo gre dol in gor, kakor se mu lih zljubi, potem sem pa amortizerčke zamenjal na zadnjih vratih, ki sem jih prej moral s palico podpreti, ko sem jamarske zadeve ven jemal. Tukaj se je pa stvar drastično spremenila, to pa moram povedati. Vrata zdaj v zraku stojijo sama od sebe, ko jih odpreš, ko jih hočeš zapreti, se moraš pa cel nanje obesiti, da popustijo. Bemtivola, no, kaj ti gasilci stran mečejo! Potem sem zamenjal še zadnji brisalec, ki smo ga tudi popalili gasilcem, tukaj pa spremembe ni bilo nobene. Kakor veste, sem za vozilo Ticotu plačal klobaso z zeljem in hrenom pri Lenki, v najboljši bistriški gostilni, ko sem pa čez par dni ugotovil, da zadnji brisalec ne dela, se mi je pa tisti hren malo zataknil. Se mi je zdelo, da sem preveč plačal in sem bogemu Ticotu potem tisti hren večkrat naprej vrgel, kar se je izkazalo za krivično. Tokrat sem torej zamenjal zadnji brisalec, kar zadeve ni popravilo, me je p’a vseeno firbec matral in sem tisti pokrov z zadnjih vrat še imogrede odtrgal, da vidim, če je kakšna žička z motorčka za brisalec sneta. Pa ni bila, ampak ker sem imel motorček že tako lepo odkrit, na dosegu dlani takorekoč, sem se odločil, da ga pa morda poskusim popraviti. In mi je uspelo! Sem sinu naročil, naj zadnji brisalec vklopi, jaz sem pa s kleščami, ki sem jih imel v rokah, krepko parkrat udaril po motorčku. In je pametnejši popustil. Začel delati. Torej ni bil pokvarjen, le len in zaležan! Se moram spomniti, da prijatelju ne bom več tistega hrena oporekal, je pošteno ceno postavil očitno …
No, ker sem vozilce tako uspešno posodobil, sem pa še do Čaganke skočil, ker bomo imeli naslednji vikend končno spet eno hudo akcijo in bo po njenih nedrjih najmanj 20 jamarjev iz vse Slovenije rilo. Pa mi je komajda uspelo, saj pri Čaganki je še zima, cesta pa ni splužena. A sem Fiatka, ki sem ga malce razvadil z novimi deli, potem vseeno tiščal ko bika, dokler se nisem spomnil, kako je boga R5 končala in sem malce pred ciljem odnehal in tistih par sto metrov kar peš odkorakal do bivaka. Saj ne rabim poudarjati, da sem spet pel ko na Slovenija im talent?!
Doma me je pa potem pa prijetno presenečenje čakali, zlati Klemi je po nekaj mesecih končno prišel na dopust iz tujine, kjer služi drugačne evrčke ko mi tukaj doma. In seveda je prišel s svojo drago, drugače sploh ne gre, če te toliko časa ni, ne?! Smo čebljali o vsem in svačem, malo preden sta pa odšla, sva pa še o akciji, ki bo naslednji teden, par besed rekla. In je izvoljenka njegovega srca nekaj časa poslušala, potem pa seveda vprašala, o čem se pogovarjava. Mi je bilo kar malo nerodno, ko sem potem gledal svojega bogega dolgonevidenega prijatelja, kako se je pekel na žaru (in to ne prvič), ko jo je zelo odraslo prepričeval, da ji je že pred dopustom povedal, da bo par dni preživel v jami! Je Jerca, pametna ženska, popustila, ker ve, da ni pametno Klemija karati pred mano, ko pa vse dokumentiram in izdam, ampak sem prepričan, da je moj zlati prijatelj potem zvečer pa najmanj na koruzi klečal, če ne še kaj hujšega …
