Marko P. je imel preveč prostega časa, ki ga ni zabil za pijačo ali kaj podobno pametnega, kakor je to delal v svojih najboljših letih, očitno se je raje podal v spomine. In je izbrskal prvi mail, ki sva si ga izmenjala. Nič posebnega, celo nadvse trivialen je, predlaga kavo ob neki prezgodnji uri, jaz se pa izvijam, da se zna zgoditi, da bom zamudil … Ampak presenetilo me je, da je bilo to kakšnih 6 let nazaj šele! Dobro, saj mnogo dlje nazaj niti ne bi šlo, ker malo dlje nazaj zlati Marko P. še niti pisati ni znal (saj ne, da je tumbl ali kaj, le v šolo še ni hodil!). In sva se potem malo razpekmezila nad tem, kako intenzivnih 6 let je bilo to, da imava oba občutek, ko da se poznava že 100 let, na koncu pa je moj zlati prijatelj ugotovil, da jih imava pred sabo še kakšnih trideset. Let prijateljstva. Mogoče celo več, če vmes postane presaditev pljuč trivialen zdravniški poseg, je razmišljal …
Kar je res. Pustimo se presenetiti, znanost res napreduje z gromozanskimi koraki dandanes!