Zaplotnik v svoji knjigi Pot razlaga, da je pomembna pot, ne cilj, a ko sem danes dosegel cilj, sem ga bil bolj vesel ko poti, res! Sem imel nastop v celjski knjižnici in čeprav sem se že stokrat peljal v Celje, sem tokrat sledil navigaciji v telefonu. Ne vem, zakaj! Ko mi je tetica rekla, naj zavijem levo, sem zavil levo, ko je tetica rekla, naj se držim desno, da bomo kmalu zavili desno, sem jo poslušal. Čeprav sem vedno bolj v hrib lezel v hosto in so bili ovinki že sto osemdeset stopnijski, čeprav je bila cesta že tako ozka, da je moral kolesar v rikverc se umaknit, ko sva se srečala … Sem jo kar poslušal! In bi skoraj zamudil, čeprav sem se na pot odpravil dve uri prej …
Pa še potem, ko sem na znano cesto prišel in me je čas priganjal, nisem smel pritisniti, ker mi je predraga soproga sporočilo že navsezgodaj poslala, da imajo polizisti nekakšno akcijo in da bo po Sloveniji 600 radarjev za merjenje hitrosti. Sem ji sicer odgovoril, da če je akcija, bom pa kar dva vzel, a potem nisem, ker je tovrstna rabota kar draga …
Sem prišel pravočasno, oddelal nastop, nasmejal otroke in učiteljice, potem pa Zaplotnika poslušal, da je pot bolj pomembna ko cilj in sem lepo po avtocesti pičil domov. Kakšnih 50 km dlje sicer, ampak je bolj ziher, skoraj nikjer nimaš kaj zafrknit …
