Gasilsko

Danes so se naši jamarski tečajniki prvič z vrvno tehniko srečali. Menda je mene še najbolj stisnilo, ker ni bilo dovolj, da smo gasilcem obljubili, da se ne bomo razmazali s stolpa na asfalt, temveč smo morali podpisati izjave, da če se že bomo, se bomo na lastno odgovornost! Kaj dosti drugače pa niso komplicirali, so rekli, da če se bomo kaj zaštrikali, naj pa kar njih pokličemo, da imajo dovolj dolge lestve …

Zame je bilo najbolj adrenalinsko, ko sem moral peš po stopnicah do vrha stolpa, da sem lahko opremil, tečajniki so še mladi, jim je šlo lažje. Mislim, po stopnicah, jaz sem jih lovil raje po vrvi, je lažje in hitreje! Za prvič so se spuščali eden po eden in z vsakim od njih se je spustil ali Grdin ali jaz, ko so pa poštekali, so bili pa že ko mladi mački. Smo jim potem vmes še pritrdišča ustvarili, da ni bilo tako enostavno in še prehitro je noč prišla …

Najbolj adrenalinsko je pa bilo, ko mi je telefon zazvonil in sem na ekrančku prebral, da je prišlo do nesreče v jami Bela griža na globini 620 metrov in mi je vse iz rok padlo. Namreč, nekateri reševalci imajo vajo v tej jami že danes, drugi, skupaj z italijanskimi kolegi pa jutri in v nedeljo in sem mislil, da se je komu kaj med pripravljanjem na vajo kaj zgodilo. Pa se na srečo ni, le pri sprožitvi alarma so pozabili napisati, da gre za vajo …

Ja, zgodaj zjutraj odrinem za dva dni, naši tečajniki pa bodo za kaj takšnega morali še malo trenirati …