Z živalmi so ves čas težave. Poleti sem s skodelico kave v eni in časopisom v drugi roki stal pred vrati na teraso. Za sinovo prijateljico v kopalkah. Ona je želela v bazen, jaz pa na teraso. A sva oba stala pred vrati, ker je na drugi strani vrat stala naša mačka Mika in razmišljala, ali bi stopila v hišo ali bi se še malo za ušesi na terasi praskala. Ko sem imel tega čakanja dovolj, sem to naši Miki tudi povedal. Zmigaj se, debela, sem ji zasikal, ampak Mika se za mojo pripombo sploh ni zmenila in se je še naprej odločala, kaj bi, sinovo prijateljico v kopalkah je pa kar odneslo ven. Sem šele ko sem kofe spil, doumel, da sem bil morda napačno razumljen oziroma da je prišlo do nesporazumčka, a sem se pametno odločil, da kaj dosti razlagal ali pojasnjeval ne bom. Ker bi lahko bilo kontraproduktivno …
Danes sem pa lepo v miru na terasi kofetkal in bral, ko se mi je enkrat vmes zazdelo, da naše Lie že kar nekaj časa nisem videl. Ker naša psička kar odluta, kaj pa ona ve, do kod je naše! Sem vstal in stopil proti koncu vrta, ko sem jo zagledal na sosedovem vrtu. In sem nastopil ostro, da bo vedela. Halo, kuzla, sem zavpil. Naj ve, da sem odločen! A se kuzla mala zame kaj dosti ni zmenila, soseda, ki je tudi brala na vrtu in je najprej sploh nisem videl, je pa kar skočila v zrak! Mi je bilo malo nerodno in sem seveda začutil, da moram pojasniti, da ne bo prišlo do nesporazuma. Sem pokazal na Lio in pojasnil, da sem mislil na tisto kuzlo … Sem še malo razmišljal in ugotovil, da bi tudi to moje pojasnilo lahko bilo napačno razumljeno, zato sem sosedo povabil na kofe, kuzlo pa z briketi zvabil v hišo in jo zaprl …
Zdaj spi na stolu v mojem kabinetu, moje udarjanje po tipkovnici jo menda uspava, kaj pa vem. Govorim seveda o naši kuzli, ne o sosedi …
Poznate tistega o fantu, ki je šel na slep zmenek, pa je dekle na prvo srečanje prišlo s psom? Je kasneje potem povedal prijateljem, da je kuzla ves čas lajala brez veze, da pes je bil pa priden …
