Home > Razno > Prej in potem in potem

Prej in potem in potem

6. aprila 2016

Pred leti me je prijatelj fotograf poklical in vprašal, če lahko pride fotografirat našo otroško sobo. Da jo bo priložil k članku o preizobilju današnje dobe. Sem dovolil, a ko je prišel in sva stopila v otroško sobo, sem postavil dodatni pogoj – da nikjer ne napiše, čigava soba je to! Ker tako razmetane sobe menda še nikoli nihče ni videl! Sem potem ugotovil, ko sem si zadevo ogledoval na fotki, da pravzaprav nista imela razmetane sobe, le prostora za vse igrače nista imela. Smo zadevo rešili tako, da smo vsem trem novo pohištvo kupili, mimogrede smo pa še devet desetin igrač na deponijo odpeljali, ker kar je preveč, je preveč!

Sem se spomnil te prigode, ko me je včeraj ves navdušen Grdin poklical. Zunanje ročno pranje s posebnimi šamponi, ročno sušenje potem, globinsko sesanje notranjosti, pranje vseh šip tudi od znotraj, očiščenje vseh rež in ventilatorskih rešetk s posebno pripravo, dezinfekcija volana, očiščenje stopalke za plin tudi med vdolbinami (to je še posebej poudaril, ne vem, zakaj), premaz zunanjega dela pnevmatik, odišavljenje voskanje, loščenje armature, detajlno čiščenje platišč, ventilacijskih rež, sedežnih vodil in ostalih težko dostopnih mest …

Sem pogledal na telefon, če me vmes ni na kakšno reklamo preklopilo, a me ni. Je še vedno ves navdušen prijatelj žlobudral in na koncu udaril še z bistvom – da so neki mladi pobeci odprli novo avtopralnico in imajo akcijski popust. Da cena je res smešno nizka. Je bil tako navdušen, da je del navdušenja še name prešel in sem še jaz vozilo naročil na to super akcijsko ponudbo! Mi je prijatelj predlagal, naj naredim fotko prej in potem, a ko sem iskal pravi kader, da bi udaril prej, sem obupal. Vozilo je bilo tako usrano (sploh se ne spomnim, kdaj sem ga nazadnje noter dal očistiti, vedno le doma najhujši drek popucamo in je!), da sem se spomnil na otroško sobo in sem si rekel, da fotke prej pač ne bo.

Sem vozilo k mladim pubecom (in eni deklici) zapeljal in se domov kar peš odpravil. Saj niso daleč, morda kakšnih 200 ali 300 metrov največ, a sem resno razmišljal, če bi ali soprogo poklical, da me pride iskat z drugim avtom, ali pa Grdina. Ker kaj bi človek peš hodil, če ni treba, ne?! Ampak potem Grdina nisem poklical, ker mi je že dan prej, ko sem mu omenil to možnost,  predlagal, naj Volvota peljem na čiščenje v gumijastih škornjih in jamarskem kombinezonu, da če sem tako oblečen, mi pa ni problem hoditi ure in ure, kar mi je dalo malo misliti. In ga nisem poklical, soproge pa tudi ne. No, moram biti iskren, njo bi zagotovo poklical, a je šla s kuzlico na sprehod in na sladoled …

Fantje so rekli, naj se vrnem čez uro in pol, da takrat bo avto že tipi topi, malo pred rokom me je pa Grdin klical, ki je svoj avto na čiščenje dal pa uro in pol pred mano. In moram reči, da se že dolgo česa nisem tako veselil, kot sem se veselil res čistega avta. Sem mislil, da me prijatelj kliče, da je avto že zrihtan, a me ni zaradi tega. Prav razburjen je bil, da to ni nič, da naj pridem po njega in ga domov odpeljem, da je zavrnil očiščenje svojega avta in jim ga nazaj pripeljal, da tam ene dva roba sta bila še vedno malo umazana pa črta na oknu je bila od znotraj, ki bi jo, če bi on čistil, zagotovo očistil, pa še milijon malenkosti je našel. In da jim bo vozilo pustil še en dan, naj naredijo, kakor se šika, vmes naj ga pa domov zapeljem. Sem mu rekel, da pridem kar peš do tja in da ga bom z Volvotom odpeljal, ki da je zagotovo že očiščen, pa je kar skočil, da ne, naj se pripeljem z jamarskim Fiatom! Da Volvota še niso očistili oziroma da je tudi kar še čiščenje mojega vozila zavrnil. No, v bistvu ga ni, le šefa je poklical in mu povedal, da je s čiščenjem svojega avtomobila nezadovoljen, ampak da pravega hudiča bodo videli pa potem, ko bom jaz po svojega Volvota prišel! Da pišem blog, ki ga pol sveta bere in če bom nezadovoljen, kar zagotovo bom … In so potem seveda bogeci kar sami stornirali svoje čiščenje in se dela še enkrat od začetka lotili. So v bistvu že oprano vozilo nazaj v delavnico porinili in se še enkrat od začetka dela lotili!

Priznam, mi je bilo kar nerodno, ko sem se tja pripeljal in je Grdin priskakljal do mojega do amena usranega jamarskega Fiata, tisti dečki (in dekle) so pa mojega bleščečega in čistega Švedka spet začeli glancati! Sploh se nisem upal pogledati proti njim!

Prijatelj je sedel v moj avto in sem ga proti domu odpeljal, pred hišo se je pa spomnil, da smetnjaka iz avta ni vzel, brez katerega se sploh ne sme vrniti domov in sem ga še enkrat nazaj odpeljal, da so bili bogi dečki (in deklica), ki so spet moj avto glancali, kar malo prestrašeni, kaj je to za en hudič. Meni pa spet nerodno! Sem prijatelja še enkrat odpeljal domov, pred hišo se je pa spomnil iz nahrbtnika mi sikaflex dati, ki ga je kupil v Merkurju, ko je šel po smetnjak. Ga potrebujem, da bom jamarski kombinezon popravil in ko je na kofetku omenil, da gre v Merkur …

Je povedal, da je s sikafleksom prišel že na blagajno, ko se mu je čudno zdelo, kaj je tuba tako obtolčena in je na datum uporabnosti pogledal. Ki je potekel pred dvema mesecema. Okej, ni konec sveta, to ni hrana ali kaj podobno pomembnega, sem ga pomiril, a je kar skočil proti stropu avta. Kako da ne, kaj se pa to pravi!? Da je šel k informacijam s tistim pretečenim sikafleksom in jih kot dober državljan opozoril, da so v prekršku, da se to ne dela. So se mu zahvalili, da bodo popravili, a ker je bil ravno že zaradi avta nakurjen, se je odločil, da bo šel jutri zanalašč na polico preveriti, ali so ga res vzeli iz prodaje. Da bo napravil fotko prej in potem in potem!

Dobro, res je bil jezen, saj to sem menda uspel predstaviti, jaz pa niti ne, meni bi bilo vseeno, če bi se ena črta na oknu videla ali če bi bil kakšen kotiček v avtu malo prašen še! Ker Volvo je bil res tako usran, če bi ga že samo posesali in malo z vlažno krpo, bi bila že razlika, ki bi se iz letala videla! Sem spet vzel pot pod noge (ker predraga moja je bila še vedno s kuzlo!) in odkorakal do tistih pubecev (in deklice). So pozorno spremljali, kakšna bo moja reakcija, jaz si pa vozila mojega sploh nisem upal detajlno pogledati. Da ne bi mislili, da sem pikolovski! Sem plačal, sedel v vozilo in se odpeljal. Šele ko sem izginil v ovinku, sem se malo po notranjosti ogledal in res so lepo napravili. Se potrudili do amena. Mi je bilo prav žal, da najbolj svežih kavbojk nisem oblekel, pa majico sem imel tudi že cel dan oblečeno! Da bi pa enega pricinil med vožnjo, pa tudi pomislil nisem, majkemi! Doma sem preveril, če so res tudi pedal za plin temeljito očistili in so ga res, pa reže za klimo takisto, vmes je pa žena domov prišla s kuzlo. In je še ona sedla v avto, parkrat globoko vdihnila, potem pa mirno povedala, da se zdaj jaz najmanj en mesec ne smem z Volvotom vozit. Da naj svinjam v svojem Fiatu. Sem se strinjal z njo, ker sem imel prefrigan plan, da bom na takšno detajlno čiščenje k tistim pubecom (in deklici) še Fiata odpeljal (verjetno bi bilo malce dražje, kljub akciji, ker tudi oni niso po župi priplavali, bi jim bilo takoj jasno, da bo več posla!), a se potem za to nisem odločil. Ker če bi še moje jamarsko vozilo tako spucali, kakor so Volvota, se potem nekaj časa verjetno ne bi v jame vozil, ker bi se mi vozilce smililo …

In ker nisem naredil nobene fotke ne prej ne kasneje ne še kasneje, sem pa Lio pofotkal, ki je novo majico dobila. Ah, ja …

20160406_193811_S 20160406_193847_S 20160404_205801_S

Comments are closed.