Če si porezal, pridi pa še pospravit, je rekla Lenka in sem šel, kaj sem pa hotel. Ker mrve v puhalnik pa res še nikoli nisem metal in stvari, ki jih še nikoli nisem počel, vedno vzamem kot izziv. Sem v petek okoli tretje torej zagrabil vile in v puhalnik začela nametavati mrvo, ki sem jo dva dni prej pokosil. No, pokosil sem travo, s pomočjo sonca je pa mrva nastala. Ki jo je potrebno na senik zmetat, da bo krma za ovce za pozimi. Sem si mislil, da to je izi bizi, saj mrva je lahka, a ko v vročini, ki je asfalt topila, v puhalnik zmečeš eno nakladalko, to ni več izi bizi. Začneš čutiti mišice. Saj priznam, mi je bilo zanimivo, ko sem metal po malo mrve, pa po veliko mrve, pa zbito mrvo … v puhalnik in opazoval, kako izginja nekam proti zgornjemu nadstropju s pomočjo zraka, a ko sva z Miletom nakladalko končno vso v puhalnik zmetala in je nastopil nekakšen občutek zadovoljstva zaradi končanega dela, je Boštjan že drugo nakladalko pripeljal in jo stresel poleg puhalnika. Pa ajdi jovo na novo. In tako še parkrat, enkrat vmes sva morala pa gor na senik Lenki dodat eno cev na konec puhalnika, ker sva že preveč mrve spihala gor. In če sem prej mislil, da bo vsa voda iz mene iztekla, je potem gor na seniku še dodatna voda, za katero sploh nisem vedel, da jo imam v sebi, ven spuhtela …
Tam okoli devetih zvečer je vročina končno popustila, da sva lažje v puhalnik metala (mi že nekaj časa ni bilo več zanimivo opazovati, kako se krotoviči po cevi!), končali smo pa šele okoli desetih. Kakšnih deset nakladalk smo spihali na senik, verjetno bi jih manj, če bi bolj visoko kosil in ne tako blizu gozda. A sem moral, je Lenka rekla, da če ne odkosim, se bo travnik zarasel in čez par let ne bo več nič kositi …
Smo spet bogato pomalicali ko na ohceti (jap, na kmetih je tako vsak dan), potem smo pa še malo hidrirali in je bila mimogrede pol dveh zjutraj! Mene je pa v soboto zjutraj Čaganka čakala! Sem odhitel v bivak in čeprav je bilo v bivaku še vedno ko v peči, zunaj pa prijetno hladno in velika luna, vetrič ter zvezdnato nebo, sem kar stisnil zobe in se zaprl v gajbico. Saj ni nihče zunaj ropotal, ampak to mi je bilo še bolj sumljivo in sem se neštetokrat zbudil in špičil ušesa, če kakšen kosmat z dolgimi nohti okoli domačije hodi! Sem bil že pred osmo pokonci, ker v jamo se hodi zjutraj, preden pritisne vročina, a sem še par kofetov spil, preden so priskakljali Grdin, Črt in Jasna. Z Grdinom sva želela malo pokondicirati in končno kamin v Game Overju 3D premeriti, Črt in Jasna sta mislila pa samo kondicirati do bivaka v Severnem rovu, a ko sem se med kofetkanjem malo mišic na rokah dotaknil, so se te spomnile, koliko tisočkrat so dan prej vile s senom dvignile in zabolele ko tristo hudičev. Sem premeril Črtovo pripravniško rit in precenil, da bo za merjenje z laserjem prav tako dobra ko moja in kar njega z Grdinom poslal, z Jasno sva jima pa malce kasneje sledila. Jaz z Grdinovo čelado, saj je on vzel mojo zaradi boljše luči. In mi je že med spuščanjem v jamo zaradi stiroporja, ki ga moja nima, vse ventile odprlo, da sem že dol švical ko led na soncu! Dol sva pokofetkala in pomalicala, pobrala vse smeti, splašila polha in ven pičila, Grdin in Črt sta pa kamin merila. Gor grede ni bilo tako hudo, sem se bal, da bodo mišice bolj trpele, a pri jamarjenju očitno delajo druge kakor pri operiranju z vilami! Sva s sestro zunaj vse pospravila, kavo skuhala, čebulo prepražila in klobaso, dodala še prebranac, ta je pa prijatelja ven primamil, da smo pozno kosilo skupaj pojedli, spili še radlerček in pičili v najboljšo bistriško gostilno na kofe. Tam smo pa seveda malce debatirali o metanju mrve v puhalnik in Grdin je zastavil najboljše vprašanje tedna, če že ne meseca – A si že kdaj vrgel kuro v puhalnik?! Itak da je nisem, saj sem dan prej komaj prvič mrvo v puhalnik metal, ampak ko je razlagal, kako kura prileti zgoraj ven iz cevi in ji ni nič jasno (saj po moje ji itak že sploh ni nič jasno, ne samo, ko prileti iz puhalnika!), mi je bilo prav žal, da se tega nisem sam spomnil. Okej, res je tudi, da pri Lenki še nikoli nisem nobene kure nisem videl postopati po dvorišču (ona je kakopak izvzeta!) in bi težko eksperiment udaril, kar pa ne pomeni, da je recimo prihodnjič ene ne bi s sabo prinesel …
Domov grede se je pa tako uscalo in tako so švigale strele, da je Grdin v jamarskem Fiatku sedel na sedežu ko kokoš na prečki, da se ja ne bi česa kovinskega dotikal, če naju strela udari. Jaz sem bil pa kljub temu, da sem vozil 5 km na uro, vesel, ker avtomobiček je opran, kot že dolgo ne!
Sken kamina pa, ko mi ga prijatelj pošlje …
