Najboljš je prec

Maks, ki je že kar nekaj nesreč v jamah dal čez, mi je pred časom razlagal, da ko pride poziv za intervencijo, te najprej srat prime. Nato udari adrenalin. Če imaš srečo, pa udari še Bizi. Ker je tak pedanten človek …
Ob dveh zjutraj so alarmirali ljubljanski reševalni center JRS, da je nek možak padel v 10 m globoko brezno. In prvi je skočil Bizi. Je poklical še ostale, največ dela je imel pa ravno pri Maksu, ki se je šele švoh uro pred tem v posteljo spravil. In je napol v spanju mislil, da je Bizi nekaj pomešal. Čez vikend imajo kandidati za pripravnike in reševalce namreč izpite in ga je prepričeval, da morda bi pa malo kasneje krenili v akcijo, ne lih ob dveh zjutraj. Ampak z Bizijem se ne razpravlja, ko gre zares in baje je tako rulil v telefon, da se je bogi Maksi dokončno zbudil, saj ga je slišal tudi brez telefona. Iz Ljubljane v Domžale …
Je skočil v vozilo in pičil proti Biziju, a nekje vmes so intervencijo odpovedali, saj so gasilci, ki so bili že na kraju, našli pot v brezno k ponesrečencu. Je Maksi mislil obrniti in v postelji še par uric spanca pred šihtom ujeti, ko ga je poklical Bizi, da mora k zdravniku. Je tako tekel na intervencijo že v hiši, da je pogrnil. Mokri gojzarji na suhih ploščicah v garaži niso dobra kombinacija. Koleno gre! Zakaj so bili gojzarji mokri, bo pokazala naknadna analiza dogodkov, a ko se je Maksi malo pred zoro končno v posteljo spravil, da vsaj urico spanca še ujame, sta se pokazala dva problema. Najprej je moral počakati, da je adrenalin splahnel, kar je trajalo kar nekaj časa, a ko se je končno umiril, je s težavo zaspal. A se v snu še niti dobro ni na neko mladenko spravil, ki jo je moral ob prvem Bizijevem klicu razjahati, ko je telefon spet zazvonil. Na ekrančku pa je pisalo, logično, Bizi. Zunaj je bilo že svetlo in nejevoljen se je oglasil. A spet kakšna nesreča v jami? Pa ni bila, kar je spoznal takojci že po Bizijevi barvi in tonu glasu. Ni bil nič glasen in nervozen. Maksi se je s težavo spet zbujal, ko se je oglasil in še z večjo težavo je ponovno tisti mladenki dovolil izpuhteti v raztrgane sledi sanj, zato prijatelja ni povsem dobro razumel. Se je moral dokončno zbuditi, da je sploh razumel, da ga Bizi sprašuje, koliko kilometrov je napravil pri prekinjeni intervenciji. Je že delal poročilo. Ker to je najboljše precej narediti, da se ne pozabi, dokler so vtisi še sveži!
Ne smem zapisati tako grdih besed, kakršne so zapustile Maksijeve ustnice, preden je telefon zabrisal ob steno, če je pa mladenka se v sanje vrnila, pa nikoli ne bomo izvedeli. Ker je itak moral vstati in na šiht odpeketati …