Vaja Reševalnega centra Novo mesto. Nič nimam za napisati, smo že preveliki profiči postali. Prišli, se spustili v jamo, dvignili ponesrečenca, odšli. Dobro, smo imeli našega zlatega Marka Z. s sabo, da je ponesrečenca igral in dokler čisto na vrhu ni zabingljal na tirolki, jih je stresal iz rokava, šale namreč, a kaj, ko sem jih večinoma zdaj že pozabil …
Dobili smo se že pred sedmo zjutraj in sem malo zamudil in sem jih slišal, kakopak, šefico imamo strupeno, z vajo smo pa potem morali pohiteti, ker so bile za popoldne napovedane plohe in bi nas pralo. Smo pohiteli in ko smo vse pospravili in se preoblekli, se je uscalo. Perfekten tajming, vam povem.
Spodaj sem malce spomine s Ticotom obujal, kako sva kot mlada jamarja trenirala tam in se nama je zdel ne vem kakšen dosežek, če sva se dvakrat zapored dol spustila, zdaj smo pa parkrat gor špricnili kar tako mimogrede, če smo kaj potrebovali s površja!
Vaja je bila torej uspešna, smo zabavljača ven potegnili v eni uri in niti zašvicali nismo, težje je bilo potem v gostilni s picami. Sem se tako najedel, da se komaj premikam …
Avtorja fotk sta pa Anži in Tičar, ki sta imela več časa za afnanje ko mi garači …
