Home > Razno > Nikoli preveč

Nikoli preveč

14. julija 2016

Predraga soproga je prišla z morja in razveselili smo jo z miljon žehtami, ki jih je morala oprat, da se ji je kar pralni stroj zasmilil. Še dobro, da je bilo vroče in je dobro in sproti in hitro sušilo. In ker je vročina kar trajala, smo končno tudi bazen postavili in kakopak so danes že prišle nevihte. Vmes je pa še poštar prišel, sva zadnjič z Grdinom po Decathlonu šnjofala in kupovala stvari, ki jih sicer ne potrebujeva življenjsko, je pa kul, če jih imaš. Mi je tam tudi šotor, ki ga ekspresno postaviš, v oko padel, sploh ni bil drag, a šotorov imam že kar nekaj, in ga potem nisem kupil. Doma sem pa potem zadevo na njihovi strani še malo strokovno pregledal, na Tubi preveril, če se res tako z lahkoto postavi, kot reklamirajo in ga potem kar naročil. Saj šotorov nikoli ni preveč, če mene prašate … Dobro, ker je bilo zaradi dovolj visoke cene že brez poštnine, sem še par drugih stvari v košarico zabrisal, kar tako, da jih imam, mogoče jih bom kdaj potreboval, saj v garaži imam dovolj prostora, plus žena zelo poredko zaide tja! Pa še eni gojzarji so mi v oko padli, znižani, in se predraga moja ni preveč pritoževala, je pa vsekakor omenila, da jih imam že kar nekaj. Pa ni bilo mišljeno kot kritika, saj jo poznam, le ugotovila je. Pa hecno se ji je zdelo, da nosim samo sandale ali pa gojzarje. Kar sicer absolutno ni res. Res pa je, da vsakič, ko me na razprodajo pelje, da mi čevlje kupi, spotoma pograbim še ene gojzarje. Ker so tudi poceni. Tokrat sva šla pa v trgovino po sandale, so mi stare dobesedno razpadle. Pa ful so mi bile všeč! Sem nekaj godrnjal, da lih so mi k srcu prirasle in so že crknile, mnogo prehitro, pa sem potem po starih fotografijah preveril njeno trditev, da jih imam že najmanj deset let. In sem jih res imel toliko časa. Saj če so okej in so udobni, ni treba menjat, dokler ne razpadejo ne?! No, smo kupili podobne, ker povsem enakih niso imeli, čeprav sem sitnaril, pa še na razprodaji so bili. Dokaj ugodno sem jih fasal, čeprav jih še ne nosim rad, bom potreboval kakšno leto ali dve, da se navadim, plus malo se morajo umazati in izrabiti, da bojo tapravi. Gojzarjev pa potem nisem vzel, čeprav imam v garaži res dovolj prostora, a tisti edini, nad katerimi sem se res zaslinil, niso še bili na razprodaji. Sem rekel, da zdaj sem se že nažaril in jih bom kar vzel, pa mi prodajalka ni dovolila, da naj pridem čez 14 dni, ko bodo za polovično ceno, da je neumno ne počakati. Sem kar malo trmulil, da bi jih pa vseeno vzel, če sem bil pa že tam, a ko sem na vprašanje, če bom šel v hribe v naslednjih dveh tednih, skoraj prepričano odgovoril, da ne, je kar zaključila debato. Da se vidiva čez 14 dni. Kam gre ta svet, vam povem, če ti še prodajalec zadeve noče prodat!

Sem pa zavil še v knjigarno, ko sem šel ravno mimo, sem nekomu posodil Prosti pad in mi je ni vrnil in sem si hotel nov izvod kupiti. Ki ga seveda niso imeli, so ga pa naročili, da naj se oglasim naslednji teden. Sem pa dve drugi knjigi kupil, sta bili tudi na razprodaji, bom lažje počakal …

Torej, nov šotor imam, se komu lušta taborjenje? Samo mora priti s svojim šotorom, kakopak, v novem bom prvič spal sam …

Comments are closed.