Žejni ne bomo, voda nam teče v grlo, je pred časom dejal Vitomil Z., mi pa tudi ne, saj si je danes Dare vzel čas in prišel k bivaku poštimat žlebove, da bomo vodo stregli v cisterno. Saj smo jo tudi zdaj, ampak samo s polovice strehe. No, če sem pošten, s četrtine. Za pol strehe je žleb sploh manjkal, za eno četrtino je bil pa v napačno smer nagnjen … Je Dare med delom povedal, da mojih blogovskih špehov sploh ne more brati, da prebere le vsako tretjo vrstico, Lenka, ki me je danes poleg kavice spravila še v dodatno dobro voljo, saj je pridodala sladkor z voščilom za novo leto in božič, je pa še bolj skromna, prebere samo vsako peto, zato moram biti kratek. Torej, žleb, s katerim vodo v cisterno lovimo, sem namontiral jaz in sem bil kar ponosen, saj je bil to sploh prvi žleb, ki sem ga od blizu videl (spredaj nad vhodom ga je pa bolj profesionalno namontiral Srečko, samo s tem samo preprečujemo, da nam ne zaliva vratov, ko iz bivaka stopimo) in šele ko je Dare začel komplicirati s svojim vesoljskim orodjem in natančnostjo, sem doumel, kako zelo slabo sem žleb pravzaprav postavil. Ma, ne bom lagal, sem bil vseeno kar ponosen, saj nekaj vode je kljub temu ulovil, plus tako dobro sem ga skupaj zbil, da ga je Dare komaj narazen dobil! Ampak, ja, mojstra pri delu je pa vseeno bilo lepo gledati, kako je vse rezal in tolkel in žagal in kovičil, jaz sem pa samo nos radovedno poleg tiščal, saj je Dare za pomoč s sabo pametno pripeljal prijatelja. No, pa mesnine sem na žar vrgel, to pa znam, so teknile, ja, pa za gorivo sem skrbel. Ker če pa tega ne bi bilo, se pa mojstrov motor takojci zaustavi, ko agregat, ko zmanjka bencina! Testa z vodo za likof nismo napravili, saj je Dare zatrdil, da je padec ravno pravšnji (2 mm na 1 meter!), na moje neumno vprašanje, zakaj pa večji padec ne sme biti, mi je pa skoraj vročino izmeril. Da kako bi bilo pa to videti, postrani žleb, da bi mu špindlersko licenco nazaj vzeli!
Pa enga rdečga smo pri Lenki še dobili, brez tega ne bi šlo, zdaj pa naj dež kar pride, mi smo pripravljeni!
