Kamor danes odhajamo, je menda isto kot pri nas, le enega prometnega znaka nimajo – delo na cesti. Jap, v Črno goro gremo. Nedolgo nazaj so tam odkrili prvo tisočmetrco v tistih koncih, naša bo upajmo druga. Ni vrag, da je v 14 dneh ne bomo toliko poglobili, smo namreč že na švoh -500! Menda je plaža tam gor super, če pa stopiš na prste, celo morje vidiš kakšnih 1500 m nižje …
Na bralniku je že dvajset romanov (vem, sem optimist), vse ostalo bom pa očitno tik pred odhodom spakiral, prej nisem imel časa. Danes so si prijatelji res kar kljuko podajali, kot bi vedeli, da me nekaj časa ne bo. Zmagovalec je pa bil kot vedno Marko P., ki je na kofe prišel z novo mladenko. Jo je na vratih uradno predstavil kot prijateljico, med kofetkanjem, ko smo se malce bolj spoznali, sem pa pofirbcal, če je to nova mati njegovih bodočih otrok ali kaj. In je človek napravil klasično napako – predolgo je razmišljal, preden je odgovoril! Se je deklici prav na obrazu videlo, da ji njegovo razmišljanje ni nič kaj po godu. In malce razmišljam, da bo naslednji teden toliko seksal, kolikor se bom jaz v črnogorskem morju kopal. Saj možnosti so, ampak pičle …
