Home > Razno > Kot kamen

Kot kamen

26. avgusta 2016

Komandant Walter ima včasih dobre ideje. Kako recimo malce zaspane jamarske reševalce razmigati, da bi več trenirali in bili bolj pripravljeni. In potem pokliče mene, če bi šel z njim malo kondicirati, da moramo iz Bele griže, kjer smo imeli spomladi vajo, štirke pobrati. Nič posebnega, s kakšnih 500 metrov globine. Sem zastokal, ampak bi šel, samo na srečo je uro odhoda skoraj še v noč (proti jutru noč, kakopak) zastavil, da me je povsem minilo. In na kondiciranje nisem odšel. Potem me je pa, ko sem doma ležal, vest malce zapekla. Da mogoče mi pa kakšno kondiciranje pa res ne bi škodilo, ker sem ves nekaj zategnjen. Me hrbet boli, da v postelji komaj najdem dovolj udoben položaj … In je imela preljuba soproga dovolj stokanja, poklicala svojo maserko ter me naročila na masažo hrbta. Priznam, sem šel danes prav nejevoljen, da kaj se imam za masirat, da grem v jamo in se raztegnem in to je to. A sem šel, soprogi pač nikoli ne ugovarjaš. Sem legel na masažno mizo, gospa je pa malo mišice moje hrbtne potipala, preden jih začne gnesti. Da vidi, kje so težave. In je skorajda zažvižgala, ko se je s prsti in dlanmi parkrat gor in dol po hrbtu sprehodila. Kot kamen, je ugotovila. Evo, priznam, sem kar malo zrasel ob tej pohvali! Naj se vidi, kaj dobiš, če tako redno po jamah hodiš kot jaz. Mišice imaš kot kamen!

A se je zelo kmalu izkazalo, da primerjava ni bila mišljena kot kompliment. Ko sem ji namreč ponosno povedal, da sem v manj kot mesecu dni napravil skoraj 2 kilometra in pol po štrikih, v Črni gori pa se v luknjo spuščal en teden vsak dan, je ugotovila, da je to težava. Da so to vedno isti gibi oziroma da iste mišice delajo ves čas enako in če jim ne dovolim regenerirati se, otrdijo. To pa kakor ni dobro. Dobro, malo sem bil zmeden, sem mislil, da trde mišice so zakon, a ko je potem parkrat malo bolj pritisnila na njih, sem kmalu uvidel, da morda pa niso. In se je dela lotila in bolj je pritiskala, bolj jo je skrbelo, da morda ni pregroba. In ni bila, saj sem taprav jamar s tapravim jamarskim hrbtom, ki ne zacvili ob vsakem pritisku, enkrat proti koncu seanse je pa ona obupala in hčer poklicala na pomoč. Da ona je močnejša. In se je deklica na moje jamarske mišice ob hrbtenici spravila s komolcem. Najprej ne pregrobo, ko sem pa kar zatrjeval, da nič ne boli, je pa na koncu skoraj s celo telesno težo s komolcem parkrat potegnila gor in dol po mojih otrdelih, kot kamen trdih mišicah. Takrat sem pa začutil. In tudi parkrat zastokal. Je hudiča ubila v meni, vam povem!

Ampak vstal sem že lažje, ker ko so mišice pregnetene in niso trde kot kamen, malce pritisk na hrbtenico popustijo in se človek v mojih letih lažje vzravna. Še dvakrat moram iti in bom menda dober. Dobro, vmes bova s Klemijem v soboto še v kamin v Game Overju skočila in bodo spet malo delale, sem jih pa že danes za nagrado, ker so se tako lepo pustile gnesti in niso več kot kamen, malce s hladno vodo v bazenu pockrljal. Vmes je pa moj najmlajši prišel, da se mi pridruži, a se mi ni, da je namreč z mojim hrbtom nekaj narobe. In kar ni hotel v vodo, kot da sem kužen. Me je fotografiral, ker si hrbta ne vidim in je tudi mene potem zaskrbelo, kaj sem spet enega hudiča staknil, dokler predraga soproga ni imela dovolj moje ignorance in je pojasnila, da je to od masaže. Sta mati in hči res ubili hudiča v meni …

Comments are closed.