Zame in Grdina se je odprava končala in sva že doma, pravi možaki so seveda še ostali. Moram povedati, da je bila tudi pot domov kar zanimiva, sva se kotalila krepko več ko 15 ur, ampak v najino obrambo moram povedati, da sva vedno izbirala najkrajšo in najbolj optimalno pot!
V Črni gori je bilo pa vse čudovito. Pala skala, v kateri smo lani obstali v globini nekje čez 450 m, je letos spustila do 640 m pod površje, pa še gre, saj je prepih nadvse obetajoč. Kabel za jamski telefon je napeljan, bivak spodaj postavljen, vse čaka naslednje leto, da nadaljujemo proti – 1000! Zanimivo bo videti statistiko, ko se pravi možaki vrnejo, koliko smo naredili. Sam sem bil v jami petkrat, sem širil meander na 200 metrih, tisti, ki so garali na dnu, niso hodili vsak dan. So se ga morali vmes tudi kdaj nažgat, saj kam bi pa prišli, če se črnogorske rakije ne bi poskusilo. Dobro, ko sem do dveh zjutraj čakal Erkija in Danijelo in sem si ves živčen zastavil tretjo uro zjutraj, da odidem v jamo pogledat, kje sta, mi je ta rakija delala težave. Saj je nisem pil, ampak tisti, ki so jo, pomagati pač ne bi mogli in sem potem tam ob ognju štel, kdo je koliko kozarčkov nagnil prek žeje in na koga lahko računam … Na srečo sta prišla vesela in nepoškodovana, le malce utrujena in umazana, na rit sem pa padel, ko je potem mimo mene ob treh zjutraj v samih gatah z brisačo čez rame priskakljal Erki. Je šel pod tuš. Zunaj pa vročih 4 stopinje nad lediščem …
Torej, jama gre in je vse čudovito in kot mora biti, nekaj nevšečnosti je pa vseeno bilo. Ki jih pripisujem različnosti med Črnogorci in Slovenci. Sem si tu in tam sam kavo skuhal (saj črnogorske deklice so bile pridne in so jo pridno kuhale, a tako pogosto, kot jo jaz pijem, je niso navajene cmariti) in sem jo scmaril celo džezvo ter jo polahko srkal. A sem vedno lahko spil le morda dve skodelici, ko sem džezvo iskal, da bi si še tretjo natočil, je bila pa že pomita. Jap, kaj pa črnogorske deklice vedo, kako se kava pije!
Bilo je tudi nekaj drame, ko nas je moral zapustiti Vasja. Je s sabo na tabor Tjašo pripeljal, z obljubo, da en teden bosta v hribih, en teden nato pa ob črnogorskem morju. Tega nisem vedel, ko mi je en dan predlagal, da bi naslednji dan na širjenje meandra njegovo izvoljenko Tjašo vzel. Da tega sicer še nikoli ni delala, a da je pridna in učljiva in da nekako že bo. Sem ji ob večerji to povedal, pa niti z očmi ni trznila, le vprašala je, zakaj sem si ravno njo izbral. In sem mirno povedal, da mi je njen dragi to predlagal. Potem je bila pa drama. No, niti ne, saj ga je Tjaša le na zagovor poklicala, da sta se lepo dogovorila, da bosta malo v jamah, nato pa malo na morju in naj nikar ne dela računov brez plaže. Je Vasja poklapano stal tam in nekaj momljal, a obupal seveda ni. Ko je zadnji dan šel v jamo na dno delat in je prišel mimo mene, ki sem meander širil, se je zaustavil pri meni in sva par moških razdrla. Da če bi on kakor na dnu v bivaku ostal, ker je kakor preveč utrujen, da bi ven prišel, če bi jaz njegovo na morje peljal potem, da bi bil mir v hiši … Sem sicer priznal, da to storim brez težav in se v njihovem že plačanem apartmaju tudi z veseljem stuširam, da pa ne vem, koliko časa bo on moral potem na fižolu za kazen klečati … Je prišel ven, kakopak, se svoje drage vseeno malo boji, ampak v četrtek zjutraj je potem demonstrativno surlo vlekel v glavnem šotoru in pustil, da je Tjaša sama pospravila njihov šotor in vse spakirala. Pa to, da smo mu mahali vse do avta, ko je odhajal in za njim vpili, da blagor njemu, ki gre na morje, mi se bomo morali pa še naprej po jami jebat, tudi ni kaj dosti pomagalo in je šlo bogemu Vasji skoraj na jok …
Dobro, več o dosežkih bo znano, ko se pravi možaki v nedeljo vrnejo z dnevniki in statistikami, ampak sem prepričan, da do druge 1000 metrov globoke črnogorske jame ni več daleč. Sam sem pa že povsem v domačo dnevno rutino padel in sem si privoščil kofe v lokalu, kamor redno zahajam. Sem lepo v miru srkal napitek in brskal po telefonu, zato najprej sploh nisem slišal, da me natakarica nekaj sprašuje. Je morala ponoviti vprašanje, da sem dojel. Če sem padel, me je spraševala. Mi ni bilo nič jasno, dokler nisem sledil njenemu pogledu. Ki je bil zapičen v moje noge. Sem bil oblečen v kratke hlače in ko sem pogledal moje zobotrebce, mi je bilo takojci jasno. Polno krast in modric, prask in udarnin. Ker deklica ve, da pijem ne, saj sem pogosto pri njih, je lahko upravičeno domnevala, da pri mojih letih pač najbolj stabilen na nogah človek več ni. Pa nisem nič razlagal, saj itak ne bi razumela …
