Delo se nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo. Nas Slovence imajo zelo radi. Predvsem zato, ker imamo non stop roke v zraku in sprašujemo in dvomimo. In če naše rokice spregledajo, kar se dogaja čedalje pogostejše, Erki kar glasen stop zavpije! Pri delu smo pa tudi zelo pridni in ne dvomimo vase ter kakšen manever tudi po svoje naredimo, zato smo potem na analizah zelo pogosto na fotkah. Kako se naj ne dela …
So nam danes dali najbolj kompliciran manever za naredit, da bi se nas malo znebili, pa smo bili hitri in pridni. Potem so nas pa še na manever, ki so ga Španci postavili premaknili, tam smo pa švicnili, ko smo morali vse popraviti in smo dali mir malo dlje časa. Pa meni je bilo res težko na manevru, ker sem bingljal nad dr. Stautom. In je bilo na trenutke težko dihati. Marko Z. nad mano se je nekaj časa privoščljivo hihital, potem je pa tudi do njega prišlo …
Kolegi tukaj so pa nadvse zanimivi. Po pozni večerji smo malo z Ukrajinci vino pili (celo Erki je pil, ker je v sirupu proti kašlju tudi alkohol!) in so se nam vsem posledično razvezali jeziki. Katja iz Ukrajine je bila recimo prva ženska na dnu Voronje, najgloblje jame na svetu, še bolj pa me je fasciniral kolega iz Rusije, ki se preživlja s kaskaderstvom v filmu. In je bil dvojnik, saj ne boste verjeli, sinu Chucka Norrisa! Evo, sem šel spat res malo trhljen, ampak dobre volje pa kot že dolgo ne! Ker, teoretično gledano, skoraj lahko rečem, da skoraj poznam Chucka Norrisa …
