Kulinarika

Vsak dan nam za v jamo pripravijo malico. Ker smo v Franciji, je v vrečki tudi več vrst sirov. Gurmanska drżava pač. Kar jaz pa nisem. Sem se pa hitro naučil, da nekatere sire lahko jem, ne smem jih pa vohati. Ker ko sem enega takšnih odprl, sem najprej pogledal, če mi niso morda podturili vrečko s pasjim izdelkom. Ampak ko ga nisem vlekel v nos, je bil pa res dober! Danes smo imeli vajo reševanja iz jame in smo bili razdeljeni v več skupin, 4 Slovenci smo bili v eni, dr. Staut je šel pa v neko drugo skupino. In itak sem ga takojci ožigosal za izdajalca naroda, dokler skorajda rahlo užaljen ni siknil, da smo ga mi izločili. In mi je bilo malo nerodno, a ne dolgo, saj so bile v skupini nad nami pa Ukrajinke in smo nanj hitro pozabili. Kakor se spodobi, so najvišjega, torej mene, postavili na manever v najhujšo ožino v jami, a smo zadeve hitro postavili, potem sem pa muziko na telefonu navil, da smo Ukrajinke privabili. Pa kavica Petrolova se je našla in sem prav užival, za desert sem pa v vrečki s francoskimi dobrotami še za mančmelovom pobrskal. Dobro, priznam, lahko bi posumil, da rdeči ne obstajajo, a sem vseeno ugriznil. Šele ko sem pol tiste rdeče pizdarije pojedel, sem ugotovil,da nekaj ni prav. Drugi so pa crkovali, kako sem lahko sir zamenjal za sladico in pojedel vosek. Izi, nisem gurman …

Zvečer smo se Slovenci spet združili, ampak dr. Staut je kljub vsemu surlico potegnil. Ker ko sem iskreno pohvalil njegovo urejenost, saj je jamarski kombinezon tako lepo zložil, da se bodo črte na hlačnicah poznale, je mislil, da ga spet zafrkavam. Pa ga nisem, sem sočustvoval z njim. Je filter za lečo fotoaparata razbil. Pa to ga ni toliko bolelo kot dejstvo, da tist nemški nekakšen  super nano nanos na filtru ni zdržal …

Med večernim predavanjem je imel Marko Z. čas in je kolegice reševalke iz različnih držav poiskal na FB, potem sva jim pa prošnje za prijateljstvo poslala ter toliko časa buljila v vsako od njih, da so morale sprejeti. In sem prepričan, da jim je bilo že med predavanjem žal, da so naju spustile v njihov krog, še bolj bi jim pa bilo, če naju ne bi vodja grdo gledal in bi si res lahko dala duška  …

Da obstajajo razlike med različnimi prisotnimi narodi, je pa na lastni koži spoznal naš prevajalec Wim. Je eno noč pil z nami in je mislil, da bo umrl, naslednjo noč je pa z Rusi in Ukrajinci pil in mu je bilo žal, da dan prej ni umrl …

Aja, seveda, itak da se učimo, domov bomo prišli polni novega znanja …