Zadovoljstvo

Danes zjutraj smo imeli najprej analizo, ker je včeraj nismo uspeli opraviti in na prvi fotki sem zagledal sebe. Kar nikoli ne pomeni nič dobrega, vam povem, in sem kar malo otrpnil! Na manevru sem bil človeški odmik, torej sem s telesom preprečeval, da bi se vrv, na katero so bila pripeta nosila, drgnila ob skalo. Je inštruktor razlagal, na kakšen način bi bilo boljše, če bi napravil, a ker v težkih časih Slovenci, ko smo napadeni, stopimo skupaj, smo tudi tokrat kot eden skočili pod strop ter dokazali, da smo naredli ne le dobro, temveč celo briljantno. Francija je na koncu priznala začasen poraz, a slovensko veselje ni dolgo trajalo. Ker ko nismo ogroženi, smo pač vsak šalabajzer zase in itak sem bil kmalu spet na tnalu kot negativen primer. Ni v redu biti preveč pameten … Pa čisto čisto malo je manjkalo, da bi bila sramota res velika, če mi vodjo JRS ne bi uspelo sneti s štrika, ker sem nekaj debelo štrikal in bi morala zaprositi za lestve. No, na koncu sva dol prišla sama in ni bilo sramote!

Dopoldne smo v skednju delali manevre samoreševanja in tovariške pomoči, popoldne do večera pa potem v jami trenirali širjenje ožin. Na različne načine, tudi z eksplozivom. Tam je potrebno striktno se držati navodil in varnostnih standardov, zato so bili kar malo hudi, ko sem takoj po poku nesel nos v jamo pogledati, koliko je odtrgalo. Navada je pač železna srajca …

Nazaj grede smo se pa v manjšem mestu ustavili, da smo kupili par stvari in so se nas lokalci kar malo izogibali. Smo namreč hecna družba, res …

V domu sem izkoristil prazen tuš in se takoj splaknil in je čudovit občutek. Še posebej, ker mi je šef posodil milo head and shoulders in sem si po dolgem času opral lase s šamponom. Sem bil prepričan, da večjega zadovoljstva ne more biti. A je mimo priskakljal Marko Z., ki je bil pa še bolj zadovoljen od mene. Če poznam tisti občutek zadovoljstva, ko sekret napravi guuuulp, ko komaj pogoltne!? Sem moral priznati, da je njegovo zadovoljstvo večje od mojega …