Home > Razno > V rito

V rito

16. marca 2017 Komentiraj Na komentarje

S Klemijem sva se v njegovem bolidu peljala na ferajn na sestanek in blebetala ko stare babe, kakopak. Ko sva stala pred rdečo lučjo na semaforju in debatirala, se je pa vozilce streslo in malce je zaropotalo. Sem najprej mislil, da se mu je zadaj kaj podrlo, ker čeprav je v zadnjih letih postal bolj urejen in organiziran človek, v svojem bolidku, ki ima cel morda 2,5 kubika prostora pod streho, še vedno vozi za kakšne 3 kubike materiala. Pa naju nisem vštel v to računico. Dobro, urejen je toliko, da recimo celo poletje ne vozi s sabo turne smuči skupaj s kolesom, kar je še pred leti počel, a ga malo sumim, da tega ne počne več le zato, ker ima zdaj manjši avto. V karavanu pač lahko voziš s sabo vse, kar imaš, v kinderjajčku pa le tisto, kar gre v rumeno lupinico. Torej, v svojem majhnem vozilcu ima še vedno boga in pol nametanega (pa vse nujno potrebuje na dnevni bazi, kakopak!) in ko je malce poropotalo in streslo, sem najprej pomislil, da se mu je zadaj kaj prevrnilo. Ampak ker je zadaj v njegovem majhnem avtomobilčku čisto blizu in sem le za par centimetrov obrnil glavo, da sem videl, da se zadaj ni nič prevrnilo, sem hkrati že tudi avto, ki se nama je v rito pribil opazil. Vozila ga je starejša ženska, kakopak, ki sploh ni opazila, da naju je v rito, temveč je mirno zavila v stransko ulico in odbrzela. Glasno sem se začel krohotati, Klemi pa seveda tudi. Baba naju je v rit, je osupel ugotovil skoraj nejeverno. Moja prva reakcija je bila, da bi ji seveda sledila in jo soočila z dejanjem, a se je na semaforju prižgala zelena luč in je Klemi kar proti ferajnu odpeljal. Da se mu starih bab ne ljubi loviti.

Dobro, za tiste, ki mislite, kako kul je Klemi, moram povedati, da je za vozilce odštel manj kakor za telefon, ki mu tudi na dnevni bazi še vedno pada iz žepa na tla, a vseeno. Sem ga kar malo občudoval. Ko sva parkirala pred sedežem jamarskega kluba, sva pa seveda oba skupaj bliskovito stekla proti zadku avtomobila (no, saj to sta dva koraka!), da vidiva, kaj nama je ženska storila. Pa ni bilo hudega. Telefon ima recimo bolj obtolčen še vedno …

Potem sva pa v klubu opremo jamarsko pobrala, ki sva jo naročila in je domov malo bolj previdno peljal, ker se je vrednost vozila početverila, verjetno. Jaz sem si nabavil novo Petzlovo vrvno zavoro. Že tretjo v dveh letih. Jih kurim ko da so iz masla, a tu nimam kaj. Ko v koleščku nastane luknja, je čas, da se zadeva zamenja, ker lahko drugače štrik natrga!

Sem jih že kar nekaj kupil, a moram priznati, da me nova vedno znava in še vedno prav razneži. Dokler je ne zamažem s prvo jamo, jo imam kar na mizi ob tipkovnici, da jo vsake toliko časa pobožam s pogledom.

Jap, čudne so jamarske, vem, ampak saj že v soboto ne bo več nova in bo nato kar lepo z drugo opremo v garaži čakala, kdaj bo šla spet v jamo …

  1. Ni še komentarjev.
  1. No trackbacks yet.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja