Treningiranje

V soboto je bil tečaj za nove jamarske reševalce pripravnike in reševalce bliže meni in ni bilo potrebno vstati sredi noči, celo kavo v gostilni sem si lahko z Bernardom in Denom privoščil, preden so pripeketali ostali. Marko Z. je pa najbolj zamudil, ker mu je navigiral Anžič. In se je počutil verjetno ko Tito med 2. svetovno vojno, ko je dal porušiti most čez Neretvo, da je rešil ranjence in ni pustil zaviti čez prvi, pravi most, temveč ga je peljal do drugega, napačnega mostu čez Krko. Kako ga pa potem do nas spraviti, če imaš informacijo “mi smo tle”, je pa presegalo moje znanje in sem prekinil ter se pretvarjal, da ni signala …

Se vidi, da se bližajo izpiti, tečajniki so pridni in delovni, kar pomeni, da tisti, ki izpite že imamo, lahko malo bolj počivamo. No, jaz sem lahko malo bolj počival, da ne bom koga po nepotrebnem v obrate spravil in ko sem že bil brez dela, sem se hotel pa izobraziti vsaj. Mi je Marko Z. pokazal, kako se intervencija s telefona proži in me je sprožil, hkrati pa še komandanta in podkomandanta, ki obvestilo vedno dobita ne glede na vse. Pa je prišlo nazaj obvestilo, da Marko Z. naj mene po ušesih, on jih je pa verjetno potem direktno od šefa dobil, ko je domov prišel …

Smo se potem k delu spravili, v nosila smo spravili pa avstrijskega reševalca, ki je že parkrat prišel k nam pogledat, kako mi stvarem strežemo, da bo še nosilno plat spoznal. In ker je bil na manevru ravno Urbi in ker je moral zadevo čez vozel spraviti, je bogi Benjamin kar nekaj časa v nosilih počival z glavo rahlo navzdol. Rekel ni pa nič, ker itak ne zna slovensko … Vmes smo pavzo udarili, ko sta nam Andrej in njegova boljša polovica frišn štrudl prinesla (to besedo je Benjamin pa poznal!) in vročo kavo, potem pa spet zavihali rokave do pol šestih, ko smo imeli v bližnji gostilni naročeno pozno kosilo. Je teknilo, pa še mlado strežnico so imeli, da nam je Marko Z., ki ga je imel očitno namontiranega ob nogi, lahko pokazal, kako se nogo dvigne brez truda …

Dobro, se sicer tukaj malo hecam, ampak da smo pri JRS zelo resni, se je pa izkazalo, ko je dr. Maksi, namestnik vodje JRS, ki je tudi inštruktor, poslal MMS, da je bil res pri zobozdravniku in je upravičeno manjkal. Malo ga sumim, da pričakuje pozlačeno uro, ker letos mineva 20 let, kar je že pri reševalnih krtih …