S prijateljem sem šel na kavo in ko sva obdelala že vse, kar sva imela za obdelati, sem se spomnil, da mi je dan prej na sprehodu s kuzlico žena povedala, da mi je Mirjam mahala in da sem jo prav nesramno ignoriral. V svojo obrambo moram povedati, da je kuzlica sicer res majhna, a ima štirinožni pogon in včasih potegne ko traktor, zatorej sem osredotočen le nanjo in se takšen spregled pač lahko zgodi. Da pa ne bi prišlo do kakšnih zamer ali kaj, sem izkoristil priložnost in prijatelju naročil, naj svoji soprogi Mirjam pove, da je nisem spregledal nalašč.
In kakopak se je takoj ko v kriminalnih filmih začelo zasliševanje. Da kje sem jo videl dan prej, ko je bila ves čas doma in kaj da ima za iskat v vrtnariji, od koder mi je mahala in zakaj mu ni povedala, da gre tja, ko bi lahko še jagode prinesla in podobno. Sem zmignil z rameni, to pač ni bil več moj problem, jaz sem hotel le, da ji sporoči, da je ne ignoriram namerno. In to je to.
Doma pa se med kofetkanjem spomnim tega in svoji predragi omenim, na kakšno zasliševanje sem naletel, ko sem prijatelju omenil dogodek in je še njo pod strop odneslo. Da kakšen kmet sem, da je nikoli ne poslušam, da mi ni rekla, da mi je ta Mirjam mahala temveč druga.
Eh, jebajga, ja, res je, včasih res poslušam bolj samo z enim uhljem. Sem prijatelju kakopak takoj poslal sms, naj neha pretepati svojo ženo, da je šlo za nesporazum, da mi je druga Mirjam mahala, a sem bil očitno prepozen. Je napisal samo, da kar je, je, da je že priznala …
Potem sem se moral seveda opravičiti še drugi Mirjam, tapravi, kar je šlo zlahka, le na kofetu se morava dobiti, pa bo pozabljeno.
Ko sem imel pa že telefon v rokah in sem ravno dobro šalo slišal, sem jo pa še par prijateljem poslal. To večkrat počnem, saj nič ne košta prijatelja spraviti v dobro voljo, mar ne?!
A sem napravil napako, sem šalo poslal tudi komandantu jamarske reševalne, ki je bolj resen človek in je bil rezultat kontraproduktiven.
Šala gre takole: Danes je pa res en smotan dan. Najprej je avtobus povozil mojo nekdanjo ženo, potem sem pa še službo voznika avtobusa zgubil …
In je komandant takoj skočil, kakopak. Da kaj mu sporočam, koga da je povozilo in če je intervencija.
Sem ga pomiril, kakopak, ampak šele zdaj razmišljam, če ni morda le šalo na malce višjem nivoju mi vrnil?!
Mah, ne, on je vendar komandant jamarske reševalne …
