Predizpitna vaja

Če sem čisto iskren, mi današnja vaja ni povsem nič dišala, se še nisem uspel spočiti od včerajšnje. Vstal sem začuda že ob pol sedmih (ja, vem, kam gre ta svet!) in z Jurčkom sva bila skoraj točna v Poltarci. Zadnja sicer, a še v akademskih minutah …

Sem bolj ko ne počival, kajti tečajniki so res garali, naslednji vikend bodo namreč izpiti. In so hoteli vse ponoviti. Problem je, vsaj kakor ga jaz vidim, ker je potrebnega znanja predvsem v detajlih zelo veliko in bo potrebno kar nekaj let dela, da bodo vse suvereno osvojili. In so švicali, jaz sem si pa predvsem včarajšnje rane lizal lepo v senčki. A kaj, ko Aleš ne vidi rad, da nekdo predvsem ritne mišice trenira in sem se moral tu in tam tudi kaj premakniti. Pa na kakšen manever splezati, da sem sam sebi dokazal, da je trening reševalnih tehnik res permanentno učenje, ker če ne vadiš, mimogrede kaj pozabiš …

Ko smo okoli petih popoldne zaključili in pri Tanjinih starših dobrote z žara začeli v rito metati, potem pa še kakšno kavico ali dve, se nobenemu tudi vstati ni ljubilo, tako polni smo bili. Energije je bilo le še za analizo vaje. In se je Urbi pohvalil, da če naredi izpit, si bo pa nove popkovine privoščil, a sem ga moral razočarati, da če si novih popkovin ne bo privoščil že pred izpitom, izpita sploh delati ne bo smel …

So bili vsi tečajniki bolj ko ne zadovoljni, da so res pridno delali in da je znanja že kar nekaj, celo po hrbtih so drug drugega trepljali, ampak za vsak slučaj se bodo pred izpiti pa še enkrat dobili. Morda tudi dvakrat …