Home > BlogXtreme > Buna

Buna

29. julija 2017

Evo, matramo se v Mostarju, na mednarodni vaji za reševalce jamarske potapljače.

In da ne bo kdo mislil, da je to dopust! Sam mater in garanje. Milijon potapljačev in za dolgoletnega tišlarja prstkov na eni roki navadnih jamarskih reševalcev. Od tega je en predsednik Jamarske zveze Slovenije, drugi je vodja Jamarske reševalne službe Slovenije, tretji, torej jaz srutek navaden reševalec, moram pa delat! Ma saj ni bilo tako hudo, do Bune, ko smo naredili predpriprave na današnjo vajo in je peklo ko v peklu. Dobro, saj potapljači so gagali, ko so nosili težko opremo do vode, ampak potem so šli v hladno vodo in čez sifon, jaz sem pa na razbeljeni steni sončarico lovil. Pa manevre reševalske postavljal, ki so jih nehali uporabljati, ko so piramide končali in jih še nikoli nisem videl, po navodilih starost, kakopak. Saj so delovali, nič ne rečem, ampak jaz sem pepe izpadel, ko jih nisem znal postaviti. Okej, saj ni bilo prvič …
Ker smo dol prišli v sklopu Uprave RS za zaščito in reševanje, sem mislil, da bo vse skupaj bolj po vojaško, a niti ni take sile. S štirimi kombiji smo vozili v konvoju, da je bilo prav lepo videti vse skupaj, le JRS je malo štrajkala. Ostali kombiji imajo tempomate in so vozniki lahko kartali pa vseeno v konvoju vozili,  le naš tempomat Miklavčič ga je štrajkal in nikakor ni ujel ritma. Tudi ko so nas na meji sprejeli policisti in nas spremljali z rdečimi in modrimi lučkami, da smo se počutili pomembne ko televizorji, se naš tempomat ni uigral. Jah, mladost. Je pa včeraj z Venguštom in Katotom mlajšim in še nekaterimi, izpit napravil in so zvečer runde padale.
Ti vodovodarji so čudni ljudje, skoz so tiho in delajo, ko pa kakšen kapsel v rito dobijo, se pa pokaže, da so prav duhoviti. Še celo Burja je ene tri stavke v celem večeru povedal, smo bili kar začudeni.
Danes smo imeli pa vajo in je šla bogovsko, smo pač že tolikokrat probali. Manevrov sicer veliko ni bilo, so bosanski reševalci kar na surovo moč naredili, jaz sem v steni bolj zaradi lepšega visel, da šefi ne bi rekli, da nič ne delam.
Komandant Jani je bil zadovoljen, je par piv za nagrado plačal,  naša dva nista nič kaj dosti kritizirala, kar je že skoraj pohvala, vodovodarji so nam poskušali pa prodati, kako je bilo za sifonom težko in naporno, pa nismo kupili. Smo namreč po jamarskem telefonu ves čas poslušali, kakšno žurko imajo …
Skratka, vaja uspela, užival sem do nezavesti, nasmejal sem se, kot že dolgo ne, da me vse boli, še najbolj pa vratne mišice. Je vroče in če ženske niso ravno v črnih žakljih za krompir od glave do pete, so pa nadvse pomankljivo oblečene in potem je predvsem moški del glave v gostilnah obračal. Razen Burja, kakopak, on je hodil zgodaj spat, je resen možak …

Ja, pa brez nezgode žal ni šlo. Manca si je lepo manikiran noht zlomila. Brigita je pa cela! Janez v sifonu ni nič pozabil. En skok z mostu smo videli. Smo dali Bosančku za pivo. Benkotu smo dali za dva na že dobro podlago. Da ni skočil …
Jutri pa konec dopusta, grem proti Jojkinovcu …

Comments are closed.