DJT

Prek vikenda smo imeli v Kočevskem Rogu Dolenjski jamarski tabor. Letos smo ga organizirali novomeški jamarji, predvsem Klemi se je potrudil, da je vse skupaj lavfalo, kot se spodobi. Prek 50 jamarjev iz vse Slovenije je prišlo iz različnih klubov in bilo je delovno, pestro, zanimivo in zabavno.

Jasna in Toni sta skrbela za dobro prehrano, inštruktorji v steni smo skrbeli, da je vse potekalo varno, mladci so pa poskrbeli, da je bilo zabavno. Predvsem zvečer, ko je bilo težko pravočasno nehati pločevinke nagibati in so potem tekoče opogumljeni nekateri celo po žerjavici hodili! No, saj zanimivo je bilo bolj zjutraj, ko smo jih iz šotorov brcali in so bili nekateri bogeci videti, kakor da so jih po obrazih popikale ose, tako zabuhli so bili. Pa ne bomo o imenih, da Anži in Črt ne bosta jezna, kaj ju izdajam …

Naučili (in ponovili) so se vse, kar so želeli, naslednji vikend bodo namreč jamarski izpiti za nove jamarje in pripravnike in čeprav so predvsem zvečer ob ognju vsi zamahovali z rokami, da itak vse znajo, so potem v steni vseeno krepko pot potili!

V soboto zvečer smo imeli pa še prvi speleotlon, so namreč Klemi, Anži in Tom iz lesa zbili nekakšno škatlo z ožinami in preprekami, da smo se v njej lomili. Grdin je pa svoj telefon noter nalimal in smo imeli direkten interni prenos na televizijski zaslon zunaj, da smo lahko opazovali trpeče obraze. Sem moral tudi jaz noter, a izvenkonkurenčno, za seniorsko sekcijo se več ne spodobi, da bi tekmovala. Mislim, saj bi lahko, a bi moj čas bolj s koledarjem merili kakor uro …

Najbolj pridna je bila kostanjeviška ekipa, ki bo letos delala za pripravnika. Absolutno ne najbolj sposobna, da ne bo pomote, pridni so pa bili, pridni … Jim je pa šlo bolje od rok kakor Borisu, ki je pri ohlapni prečnici skoraj delovnik oddelal in smo skorajda že reševalno sprožili. Se je na koncu rešil sam, kar je pomenilo, da nisem rabil pasu natikati. Jap, včasih je lepo biti inštruktor, samo v senčki ležiš in si pameten za tiste, ki bingljajo …