Moram priznati, da veselje ob novi opremi ni več, kakršno je včasih bilo. Ko sem nove karabine celo v posteljo jemal, da sem jih občudoval, ali pa se po stanovanju sprehajal v novem kombinezonu ali gumijastih škornjih …
Prevečkrat sem vse skupaj že zamenjal, da bi bilo veselje še lahko tako pristno kakor včasih. Jamarsko opremo gulim, kot bi bil profesionalni jamar in potem ni čudno, da veselje oplahne. Žal. Prek vikenda bomo imeli vajo z Italijani v neki njihovi kaninski jami, nosila bomo vlekli iz 600 m globine. In sem zatorej, ker vse skupaj pač ne bo mačji kašelj, opremo preveril. Kovačijo na pasu sem pred kratkim obnovil, kombinezon na ključnih mestih (torej na riti, kolenih in komolcih) ponovno premazal s silikonom, ob pogledu na škornje se mi je pa kar milo storilo. So že povsem na koncu, jap, po tri pare na leto uničim. Sem jih zabrisal v zabojnik za odpadke in se kar nemudoma odpeljal v Merkur. Tam imajo vedno poceni in dokaj kvalitetne škornje. Že po barvi vem, kateri so najboljši za jamarstvo.
A so spet nekaj preurejali in artikle menjali in tistih ni bilo več, le neke s filcem obložene so imeli. Krepko dražje kakor ponavadi, a kaj veliko razmišljati nisem imel kaj, vikend se bliža. In sem jih kar kupil. Danes, ko sem z luknjačem nameraval udraiti luknji v njih, da jih lahko s karabinom na nahrbtnih obesim, se mi je pa nekaj čudno zazdelo. In na srečo sem samo na enem šele luknjico udaril, ko sem opazil, da imam dva leva škornja. Zadnjič enkrat sem moral v jamo z dvema levima rokavicama, kar je izvedljivo, z dvema levima škornjema verjetno ne bi šlo …
Bom jutri poskusil zamenjati, ni vrag, da mi ne bi uspelo, kako se bodo novi škornji v jami obnesli, pa kakopak tudi sporočim …
