Home > Razno > Skoraj ujeto

Skoraj ujeto

25. oktobra 2017 Komentiraj Na komentarje

Ko sem se vozil z mojim jamarskim Fiatkom, sem že kakšen mesec nazaj opazil, da bo kmalu naklepal 200 000 kilometrov. Saj ne, da me kaj dosti zanima število prevoženih kilometrov na jamarskem vozilcu, ker servisa itak ne delam na njem (no, saj ga tudi na Švedu ne, ga odpeljem k mehaniku), le opazil sem pač. Potem sem se pa nenadoma spomnil, da mi je pred časom Grdin pokazal posnetek na svojem telefonu, ko so se številke na števcu njegovega Saabka obrnile na neko veliko okroglo cifro in je vse skupaj uspel posneti. Še celo dnevni števec kilometrov je prej enkrat sinhroniziral z generalnim števcem, da se je potem vse skupaj naenkrat obrnilo na same ničle!

Me je kar fasciniralo to, moram priznati. Mislim, razmišljati moraš o tem, če drugega nič, da v pravem trenutku števec dnevnih kilometrov ob pravem trenutku pritisneš in sinhroniziraš. Pa še pozoren moraš potem biti, da vse skupaj ujameš s telefonom!

No, sem torej pred kakšnim mesecem opazil, da se bo števek na Fiatku premaknil na 200 000 km in sem se opozoril, da moram to posneti. Brez veze, kar tako, da recimo Grdinu pokažem, da znam biti tudi jaz pozoren in ujeti pravi trenutek.

Saj potem o števcu ali Fiatu kaj dosti nisem razmišljal, ko me je pa zadnjič Klemi prosil, če ga v trgovino peljem, da nabaviva nekaj stvari za v jamo, sem pa kar samega sebe pohvalil, ko sem brisalce za avto opazil na polici. Pa nisva bila v trgovini z avtodeli! Cene so bile hecno nizke, sem vedno mislil, da so brisalci dražji in sem zastokal, kakopak. Bi jih namreč kupil, ker me že kar nekaj časa motijo, ko ropotajo po steklu, saj sem enkrat pozimi ponesreči strgal gumico (so bili primrznjeni na steklo, pa se mi ni ljubilo počakati, da jih gretje odtali), a nisem vedel, kakšne dolžine morajo biti. Če bi šel domov, da bi zadevo zmeril, pa se zagotovo ne bi vrnil v trgovino, toliko se pa že poznam.

Je Klemi vprašal, čemu takšen stok in ko sem mu razložil, da bi brisalce kupil, pa ne vem dolžine metlic, je kot pravi možak vzel telefon in na internet skočil. Ker na internetu je pač vse. Pa saj to sem vedel, nisem pa vedel, kateri model Fiata imam in kateri letnik. Na srečo je to vsaj približno vedel Klemi in mi v hipu povedal, katere dolžine moram nabaviti. Pa natančno takšnih dolžin na polici seveda niso imeli, sem oba kupil centimeter daljša. Sta bila res tako poceni, da se mi ne bi zdelo skoda stran ju zabrisati, če ne bi odgovarjala. No, saj ju ne bi stran zabrisal, kolikor se poznam, bi ju poskušal skrajšati in bi ju enkrat vmes popolnoma uničil, vmes bi pa stara seveda že tudi polomil in v smeti zabrisal in bi potem moral kupiti originalne brisalce, kar pa zagotovo ne bi bilo več tako poceni …

No, brisalca sta okej, že delata. Eden je sicer malo predolg in briše tudi malo po zraku, ne samo prednje steklo, a me ne moti. Glavno, da ne ropota. Plus kar enostavno ju je bilo namestiti, sem samo en plastičen delček odlomil pri montiranju.

Zdaj moram najti še pokrovček za tekočino za pranje vetrobranskega stekla, sem ga zadnjič enkrat odlomil in zgubil in zdaj vsa voda ven odšprica, ko se po makadamu proti Čaganki vozim. Sem začasno zadevo rešil s srebrnim lepilnim trakom in dela.

Aja, filmčka, kako se števec prevoženih kilometrov na 200 000 obrne, pa ne boste videli. Sem bil res res zelo pozoren, da bom zadevo ujel in sem skoraj jo, pa me je potem med vožnjo nekaj zmotilo in ko sem naslednjič pogledal, je že bilo, kolikor je bilo. Saj mi je bilo malo nerodno, priznam, a sem vseeno vzel telefon in pritisnil. Da pokažem Grdinu, da znam tudi jaz. No, da skoraj znam …

  1. Ni še komentarjev.
  1. No trackbacks yet.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja