V mestu je peklo ko v peklu, sva se z Mitjem odločila, da mladičke odpeljeva na jamarke počitnice. No, vsaj nekatere, tiste, ki sva jih uspela poloviti …
Pri Čaganki je bilo krepko manj vroče, čeprav, ko animiraš mladino, kmalu vroče rata! Najprej smo k bivaku s ceste zvozili drva, ki jih je Žeki nažagal, in je bilo kar prijetno toplo, še bolj pa potem, ko so se za sekiro pulili in poskušali sekati drva. Saj če ne bi bili najini, bi verjetno začela staviti, kdo od njih bo prvi brez prsta ali noge ostal … Potem smo nekaj mesnin na žerjavico vrgli, da vidimo, kakšna je iz novih drv, v posteljo sva jih pa uspela šele krepko krepko čez polnoč nagnati.
Naslednji dan sem bil pokonci zelo zgodaj, je bilo še prijetno hladno, sva z Mitjem že drugo kavo pila, ko so blagovoljili vstati, preden sva jih pa v gibanje spravila, je bilo pa že prijetno vroče, kakor je ponavadi vroče opoldne. Slabih 5 km smo napravili do neke vodoravne jame, kjer smo se vsaj malo ohladili, nazaj pa prav tako. No, kuzlica jih je verjetno napravila več, ker je tekala naprej in nazaj in v gozd levo in desno, malce jo imam na sumu, da si domišlja, da je lovski pes! Ji je bilo tudi vroče, a je vsaj tu in tam kakšno mlakužo blatno našla, da se je pohladila. Sem ji zavidal in bil vesel zanjo, zase pa ne preveč, ker sem vedel, kako bo predraga soproga vesela, ko jo bom domov takšno pripeljal …
Po poznem kosilu (jap, mesnine na žerjavici iz novih drv) si je deca še obisk prvega brezna v Čaganki zaželela in smo jih spustili ter nato dvignili. Ni bilo pretežko, so tako lahki, da sem jih z eno roko dvigal ali spuščal, najbolj se je nagaral Mitja, ki jih je spremljal po vrvi v povsem novem kombinezonu, ki še dobro tesni …
Pa ni bilo dovolj, otroci hočejo akcijo, za spust v naslednjo brezno nisem imel opreme, zato sva jih nagnala v jamo pri bivaku. Ki ni zelo globoka, ki pravzaprav niti ni prava jama, je pa hladna in jo uporabljamo za hladilnik. So morali vso pijačo ven prinesti, da smo malce roke uporabnosti preverili, jaz sem preverjal radlerje, Mitja pa pive. Štirje radlerji z rokom uporabnosti do lanskega decembra so bili še užitni, tistih sedem ali osem piv, ki jim je rok trajanja pa še prej potekel, je pa tudi moral vse spiti, da je z gotovostjo lahko potrdil, da niso pokvarjeni …
Zadnji dan smo nove jame iskali in se tudi v kakšno staro spustili pokukati, čeprav so bili otroci obuti v flipflope, pa malce smo še okoli bivaka in pod njim pospravili in je bilo jamarskih počitnic mimogrede konec. Da smo lahko šli domov in sem si malce odpočil. Najbolj vesela je bila pa kuzlica, je bolj mestno bitje, se je izkazalo, se je pustila kakšne tri ure česati, da je bila predraga soproga vsaj približno zadovoljna, pa dvakrat so jo s šamponom oprali. Mene recimo ni nič počesala ali s šamponom oprala …
