Projekt(ek)

Današnji dan je bil klasičen. Mislim, klasičen v smislu, da sem delal z Grdinom. En majhen projektek. Tko, za dobre pol urice, urico in pol največ. In, klasično, domov sem prišel krepko čez polnoč …

Film mora oddati za nek filmski festival in je moral le še kadrček ali dva posnet. Nič drastičnega, res, ajncvajdraj. Najboljš pr Čaganki, ki je že opremljena. A ko smo prišli gor, smo zavili malo na levo in malo naprej, da bo v vodoravni jami lažje posneti. Pustimo ob strani, da v tisti vodoravni že 4 leta nismo bili, da je bila noč in je vse zaraščeno. Sem bil prepričan, da jo bomo iskali 4 ure, preden bo prijateljček odnehal in potem zadevo na hitro v Čaganki posneli in domov odpeketali. A jo je našel, relativno hitro, za kakšno minuto manjkajočih kadrov sta z Janom posnela za kakšni dve uri materiala …

Potem pa še v Čaganko, kakopak, še eno urco materiala posnet za manjkajoči dve minutki. Jaz sem kar pri bivaku ostal in ogenj zakuril, kar je bilo okej, ker je hotel imeti tudi kaderček z ognjem. Ni pa bilo okej, ker so drva frišna in ne gorijo najbolje. Mislim, če mene vprašate, gorijo, se da kofe skuhat in kaj scmarit gor, a so po prijateljevem mnenju preveč mokra, namesto da bi prasketala, sikajo. Kar je v bistvu res, a le če uho v plamene prisloniš …

Smo nalagali, da bo začelo prasketati namesto sikati, vmes me je pa iz Amerike malo Klemi pobaral, kaj počnem. In sem mu mirno povedal, da sodelujem pri majcenem projektku z Grdinom, pol urce snemanja, urco in pol največ in da čakamo že tri ure, da drva začnejo prasketat namesto sikat. In je odgovoril, uganili sta – Grdinova klasika. Pa še dodal je, da mora verjetno film oddat zgodaj zjutraj naslednjega dne. Sem mu pritrdil, pa se je Grdin zbunil, da to pa ni res, da ga mora šele popoldne poslat. Torej ne povsem klasično …

Klasična je bila potem debata, kako se drugače reče filmarju. To me je vprašal. Sem ga prosil za kontekst, da bom lažje našel besedo, pa mi je pojasnil, da išče besedo za človeka, ki dela filma. Filmar je bila kakopak prva, ki mi je padla na um, a z njo nekako ni in ni bil zadovoljen. A jo je po eni uri vseeno uporabil, ker se pač nismo spomnili druge …

Med vožnjo domov je pa zastokal, da kam je čas šel, da je bil prepričan, da bo do tedaj film že zmontiran, ne pa šele na kartici v avtu na poti domov. Pa še vprašal je, če greva še k njemu še en drug projektek na hitro končat, k se nama tudi že mudi, a sem ga med zehanjem poprosil, če me kar domov odpelje. Ker moja žena ni ravno vesela, če pridem domov pol ure preden mora ona za v službo vstat. Ker kuzla pa je in ko je kuzla vesela, je zelo glasna …

Napiši mnenje